Schloss Freudenau, po slovensko Meinlov grad ali dvorec Freudenau, leži  v nekoč nemško govorečem mestu Schirmdorf, danes imenovanem Črnci, na Apaškem polju. Današnja baročna stavba je imela skozi zgodovino več imen in lastnikov. Grad, bolje graščina, ki po številnih predelavah obstaja še danes, je bila zgrajena v začetku 17. stoletja. Okoli leta 1900 je nepremičnino kupil Julius Meinl. Na kmetijo je prinesel napredne metode in mehanizirano kmetovanje. Zaradi tega je grad zdaj bolj znan kot Meinlov grad in ne kot grad Freudenau, kar je sicer pravilno ime.

Kraj, kjer stoji grad, je prvič omenjen v listini z dne 30. marca 1124. Iz dokumenta izhaja, da je Bernhard von Spanheim potrdil, da je samostanu St. Pauli pred časom podaril “stabularium curtim Scirmdorf”. V letih 1265-1267 je bil Schirmdorf omenjen kot Schützenhaus. Sredi 13. stoletja naj bi na mestu današnjega gradu stal obrambni stolp-grad, ki je služil kot obramba pred vsiljivci (Avari-Madžari) z vzhoda. Nemško ime kraja Schirmdorf  v dobesednem prevodu: mestodežnikov) ne  izhajati iz  besede dežnika, temveč iz pomena, zaščita, vojaški ščit, varnost skozi Schützenhaus (obrambna, zaščitna hiša).    

Iz doslej dostopnih podatkov je mogoče razbrati, da je bila graščina na tem mestu zgrajena pred letom 1615, ker je tistega leta nadvojvoda Ferdinand dodelil » Schützenhausa« obrambni hiši  vojaško premirje.

Izabella von Trauttmansdorff je tako  leta 1635 prodala dvorec grofu Ludviku Schwarzenbergu. Po sedmih letih, leta 1642, je postal njen lastnik Georg Bartholomäus Freiherr Zwickl, grof Khissl (1598-1656), nato pa njegovi dediči. Takrat je bil očitno to renesančni grad, kot je ga je prikazal Vischer leta 1678  na svojem zemljevidu Štajerske.

Današnja baročna stavba, ki – z vsemi poznejšimi slogovnimi elementi – stoji še danes, je iz 17. stoletja, prav tako dvodelni francoski park, danes žal v zelo slabem stanju, kot tudi  ostanki kapele na severnem delu posesti. Grad Freudenau je skozi leta zamenjal številne lastnike. Oktobra 1909 je slavni dunajski veletrgovec s kavo Julius Meinl II (* 18. januar 1869 na Dunaju; † 16. maj 1944) postal edini in izključni lastnik. Posestvu Freisburg z 236 ha kmetijskih zemljišč je pripadal tudi grad Freudenau.

Leta 1913  je bil Julius Meinl največji pražar kave  ​​v Avstro-Ogrski in največji uvoznik kave in čaja, oskrboval je  območje 60 milijonov ljudi s 36 kavarnami. Približno v tem času je kupil najprej mlin v Donnersdorfu, zdaj Avstrija, kmalu zatem pa leta 1909 še posestvo z gradom Freudenau. V Meinlovih časih je bil za graščino velik  francoski vrt.

Julius Meinl je mnogim domačinom omogočil boljšo prihodnost. Po njegovi zaslugi so tudi ti kraji zelo zgodaj dobili elektriko. Takrat so na območju Apaške doline  živeli le Nemci. Po prvi svetovni vojni, ko je bil ta del priključen Kraljevini SHS, je bil Meinl edini, ki je nemški manjšini omogočil preživetje na njegovem posestvu.

Domačini so imeli Meinla radi, ker je kljub temu da je bil veliki prodajalec kave,  zelo skrbno upravljal s svojo posestjo. Bil je zelo napreden, že takrat je s traktorjem obdeloval njive,« spomine povzema Dušan Ščap. Da je Meinl tudi v jugoslovanskem socializmu ostal dobro pisan pri ljudeh, morda kaže tudi to, da se baročna stavba sredi vasi še danes imenuje “Meinlov grad” (čeprav se pravzaprav imenuje Freudenau). Na njegovem posestvu so delali številni prebivalci doline, nekateri so po Ščapovih besedah ​​tam dobili tudi kakšna socialna stanovanja, na njegovo pobudo so v bližnji hiši uredili tudi  vrtec …

Že leta 1941 so dvorec  Friedenau zasedli Nemci. Mainlova žena je bila judovskega rodu, zato sta se še  pred okupacijo preselila najprej v Maribor in nato v Avstrijo.

Po koncu druge svetovne vojne je bilo vse premoženje družine Mainl 22. oktobra 1945 zaplenjeno in nacionalizirano, posest pa je postala kmetijski socialistični kombinat. Dvorec Freudenau oz. Manlov dvorec, kot mu pravijo domačini, je Kombinat preuredil v menzo v pritličju, v nadstropju pa so uredili pisarne in stanovanja za delavce.

Po stečaju Kmetijskega kombinata leta 2000 je dvorec pristal na dražbi in novi lastnik je postal Štefan Ščančar iz Skakovcev. Toda  z hitro obnovo ni bilo nič, saj je moral kar nekaj let čakati na dokončanje denacionalizacijskega postopka, ker so meinlovi dediči želeli grad nazaj. Štefan Ščančar  je  tako postal pravi lastnik gradu  šele leta 2016, ko so dediči nekdanjega dunajskega kavnega mogotca Juliusa Meinla po skoraj 25 letih izgubili postopek za denacionalizacijo. Ministrstvo za kulturo je dokončno zavrnilo vlogo dedičev Meinl.

Dvorec Freudenau je  tako sedaj spet v zasebni lasti. Novi lastnik Štefan Ščančar je za grad odštel protivrednost 83.000 evrov. Ob nakupu ga je nameraval preurediti v zdravstveno ustanovo ali dom upokojencev, a zadnja leta opravlja le osnovna vzdrževalna dela. Grad še naprej propada, tudi v zasebnih rokah.

Grad je  naprodaj

Cena za grad s 1550,70 kvadratnih metrov neto površine, 250 kvadratnimi metri gospodarskih poslopij in pripadajočo parcelo v velikosti 2782 kvadratnih metrov je trenutno  220.000 evrov. V obnovitvena dela pa bi bilo po oceni strokovnjakov potrebno vložili desetkrat več, torej dobra dva milijona evrov.

 A načrt obnove je že pripravljen.

Če bi bil grad spet v rokah “dinastije Mainl”, bi bil grad verjetno  že obnovljen in bi bil zelo zanimiva turistična atrakcija občine Apače.

Posebna znamenitost gradu je rimski okrogli relief iz 2. stoletja, vzidan v vhod graščine, ki prikazuje zakonski par.

Leta 1924 je Meinl dal Josephu Binderju oblikovati logotip Mainlove kave.  Znani obraz črnčka – temnopolta otroška glava z visokim rdečim fesom na rumeni podlagi. In idejo binaj dobil iz slovenskega imena kraja ČRNCI, slovensko ime pa naj bi izviralo iz madžarske besede CHERMETZ.