DRUŽINA FRANZ

Ludwighof

Dom Gasse 1, danes Poštna ulica 1, zgrajena leta 1904 v spomin na očeta Ludwiga, ki je umrl leta 1904.

Družinska rezidenca in pisarne

Družinska rezidenca in pisarne parnega mlina v Mellingu/Melje, zgrajena leta 1891, danes žal v ruševinah.

Theresien Hof

Velika kavarna, Zgrajena 1913. V spomin na mater Terezijo, umrla 1907.

Velika kavarna Theresien Hof

Po 75 letih je  stavba danes poznana kot Velika kavarna, prvotno pa  kot Terezijin dvor  na Glavnem trgu 1 v Mariboru ob glavnem mostu,  leta 2020 vrnjena družini Franz, ki je stavbo tudi zgradila. In po 27 letih sodnih in političnih sporov, ali je treba stavbo, ki so jo komunisti nacionalizirali leta 1945, vrniti starim lastnikom, družini Franz, vnuku družine Franz, dr. Rüdiger Thalmann dokončna, a žal je Rüdiger Thalmann ni dočakal, leta 2018 je umrl v svojem 89. letu. Dokončna dedinja je tako sedaj postala vdova dr. Izolda Thalmann.

Na južni strani Glavnega trga v Mariboru, tik pred vhodom na glavni  most, je bila leta 1913 postavljena nova stavba, takrat imenovana  Theresien Hof. Visokokakovostna secesijska zgradba, v kateri se je bila  velika kavarna, zbirališče bolj premožnih. Velika Kavarna v dveh nadstropjih, z dodatno  10 stanovanji v treh nadstropjih je bila svečano  odprta 6. septembra 1913, torej  dva tedna pozneje kot je bila slavnostna otvoritev novega glavnega mostu, ki so ga  gradili  med leti  1909 in 1913. »Theresien Hof« je bil zgrajen na Glavnem trgu tik ob novem glavnem mostu, kot simbol nemškega Maribor. Nekoliko tudi kot protiutež bližnjemu slovenskemu Narodnemu domu, ki jel zgrajen nekaj let prej (1897-1898).

Stavbo »Theresien Hof« sta zgradila brata Josef in Rudolf Franz v spomin  svoji  materi, ki je umrla leta 1907 in jo poimenovala po njej. Z odprtjem novega mostu je Glavni trg postal novo središče mesta Maribora. Na drugem koncu Glavnega trga, na začetku Poštne ulice je  že stala stavba »Ludwighof«, trinadstropna poslovna stavba, zgrajena leta 1904,  prav tako v lasti družine Franz, lastnica pa  je bila ob otvoritvi 1904 mati Theresia Franz, vdova slavnega mariborskega industrialca Ludwiga Franza, ki je  umrl istega leta. Stavbo so kot »Ludwighof«  poimenovana kot spomin na pokojnega moža in očeta.

Ludwig Franz je v Maribor prišel iz Lipnice  v osemdesetih letih in postal eden najbolj znanih industrialcev v mestu, tudi zaradi delovanja v številnih nemških združenjih.

Leta 1883 je Ludwig Franz, takrat že lastnik parnega mlina v Lipnici, kupil tudi propadli parni mlin Styria za železniško postajo v Melju  in ga posodobil. Že leta 1896 je ustanovil tovarno testenin. Ludwig Franz je poleg parnega mlina v Melju ob tovarni testenin zgradil zelo lepo hišo  »vilo Franz«, za pisarne v pritličju  in družino v prvem nadstropju.  Vila kot rezidenca in ponos firme,  je bila zgrajena v modernem neorenesančnem slogu na južnem robu tovarniškega kompleksa med leti 1889 in 1891. /Fotografija 1./

Žal se »Theresien Hof« na Glavnem trgu v Mariboru  ni rodila pod srečnimi  zvezdami. Le leto  dni po otvoritvi  se je začela prva svetovna vojna, januarja 1919 pa je bilo tudi jasno, da Maribor  ne bo več nemški, nemško so tako  govorili le še  zasebno. Toda družina Franz je ostala v novi državi SHS,  zdaj v slovenskem Mariboru, saj  je bilo poslovanje z mlinom in testeninami zelo uspešno  tudi v novi kraljevini.  Caffè Theresien Hof pa je preimenovala v slovensko »Veliko kavarno«, ob tem da so obiskovalci ostali povečini isti.

Toda leta 1921 je družino Franz prizadela  še ena katastrofa, mlin v Melju  je bil v požaru popolnoma uničen. Po hitri prenovi je družina Franz, zdaj pod sinovim vodstvo dr. Rudolf Franzom, svojo dejavnost  razširila z izgradnjo  novih  tovarn testenin v Novem Sadu (1932) in v Zagrebu (1938). Leta 1938, ko je dr. Rudolf Franz je umrl, sta celotno  premoženje  podedovali dve njegovi hčerki, Ingeborg/Inge Franz in Gerhilde Franz, poročena Blanke. Tretjo hči Ilze Franz, poročeno s  dr. Thalmannom, pa so izplačali- dobila je  stavbo »Velike kavarne« (Theresienhof) .

Zanimivo je, da je  z zdravnikom dr. Walter Thalmannom bila najprej poročena starejša Inge Franz, rodila se jima je  hči Helga, rojeno leta 1922.  A leta 1925 je ta zakon razpadel. Leta 1929 je mlajša Ilze Franz, zdaj poročena Thalmann, rodila sina Rudigerja. Zdravnik dr Walter Thalmann je bil sin dr. Karla Thalmanna, glavnega kirurga mariborske  bolnice v letih 1892-1917. Sin, zdravnik dr Walter Thalmann, specialist otorinolaringologije (zdravnik za ušesa, nos in grlo), pa je bil v času Tretjega rajha celo eno leto direktor bolnice v Mariboru.

Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje Franz in vse družinsko premoženje zaplenjeno in nacionalizirano, celotni družini pa so bili odvzeti vsi dokumenti, vključno z volilno pravico.

V letih po drugi svetovni vojni se je za družino Franz, Ingeborg-Inge Franz, Ilze Thalmann in Gerhilde Blanke izgubila vsaka sled. Ostala je le grobnica  na pobreškem  pokopališču, kjer sta  pokopana dr. Rudolf Franz (1869-1938) in Otto Blanke (1922-1943), sin Gerhilde Franz, poročene Blanke. Sin Otto je padel v vojni v Lohojsku, piše na spomeniku.

Z novo samostojno državo Slovenijo so se odprle nove, stare rane, na dan  prihajajo skoraj pozabljene stare zgodbe, o  zaplenjenem premoženju, ki je bilo po koncu vojne zaplenjeno in nacionalizirano. In z zakonom o denacionalizaciji z dne 20. novembra 1991 so se rane v  dolgoletnih  procesov spet odprle, za nekatere po vseh teh letih še bolj boleče. Od skupno 39.711 vlog, ki so jih vložili nekdanji lastniki in so zahtevali popravo in vrnitev krivic pri nacionalizaciji, je konec leta 2020 ostalo nerešenih  še 192 vlog.

Preživeli sorodniki družine Franz so začeli postopek denacionalizacije za Veliko kavarno(Theresienhof) leta 1993 in v 27 letih je bil ta postopek 4-krat na ustavnem sodišču, 8-krat na vrhovnem sodišču, 15-krat na upravnem in 13-krat na ministrstvu in to vedno z isti obliki.

Vmes je prišlo tudi do preobrata, ko je ministrstvo za kulturo poleti 2018 po 25 letih tega procesa odločilo, za razliko od prej, da stavba Theresien Hof na Glavnem trgu ni zaščiteni kulturni spomenik in da se postopek denacionalizacije lahko nadaljuje in se lahko  vrne dedičem dr. Rudolf Franza v naravi. Leta 1938 je Theresien Hof podedovala hči Ilze Franz, poročena Thalmann. Tako je bil dedič dr. Rüdiger Thalmann, sin Ilze Franz, ki je bila poročena z zdravnikom dr. Walterjem Thalmannom.  A žal dr. Rüdiger Thalmann, ki je umrl leta 2018 v svojem 89. letu starosti vračila ni dočakal. Dedič je  tako postala njegova žena- vdova dr. Isolde Thalmann, ki živi v Washingtonu, ZDA. Prav tako je doktorica otorinolaringologije in je profesorica na Medicinski fakulteti Univerze Washington.

Jan Schaller

Vila Franz v Melju

Ludwig Franz, industrialec,  je prišel v Maribor  iz bližnje Lipnice v 80. letih 19. stoletja in postal eden najbolj znanih industrialcev v mestu Maribor, tudi zaradi delovanja v številnih nemških društvih.

V letih 1874-1876 je mariborski  graščak  Alois von Kriehuber ustanovil štajerski parni mlin za železniško postajo v Melju. Po stečaju leta 1883 je mlin kupil Ludwig Franz, ki je takrat že imel v lasti parni mlin v Lipnici in ga posodobil. Leta 1896 je ustanovil tudi tovarno testenin. Sprva je bil Franz edini lastnik, ko pa so se podjetju pridružili novi partnerji, se je družba preimenovala v Ludvik Franz & Söhne.

Prodaja v podjetju je bila  zelo uspešna, še posebej prodaja testenin,  vendar  je  leta 1921  požar podjetje popolnoma uničil. Po obnovi tovarne se je trg razširil in odprli so še dve tovarni testenin v Novem Sadu (1932) in Zagrebu (1938). Leta 1938 sta podjetje podedovali Inge Franz in Gerlinde Blanke.

Po 2. svetovni vojni leta 1947 je bilo podjetje nacionalizirano in preimenovano v Mlin in Testenine  Maribor, v 60. letih v Živilski kombinat INTES Maribor.

Spomin na poslovneža Franza in njegovo družino je do danes ohranila tako imenovana Franzova vila v Melju deloma pa tudi v stavbi nekdanje Velike kavarne in v poslovno-stanovanjskem objektu na Poštni ulici 1, torej objekti v katere je družina  vložil svoj kapital.

Vila Franz v Melju  je bila zgrajena v sodobnem neorenesančnem slogu

IMPRESSUM:

e-mail: STEIERMARK.STAJERSKA@GMAIL.COM
Urednik: Jan Schaller
Neodvisni avtorski projekt Kulturnega društva
nemško govorečih žena »Mostovi«, Maribor
Davčna štev. 31414389
Registracija, datum vpisa 01.12.2000

Objavljeni prispevki na spletni strani Steiermark-Stajerska.com  izražajo stališča podpisanega avtorja oz. redakcije in niso vedno tudi uradna  stališča sponzorjev spletne strani. 

SPONZOR:

© 2022. Vse pravice pridržane

Priloga-3