V Ljubljani ob  predstavitvi znanstvene publikacije  (zbornika): Avstrijska državna pogodba in slovenska narodna skupnost v Avstriji – tiskovna konferenca

“Slovenija je via fakti zaščitnica slovenske manjšine na Koroškem, kot je Avstrija via fakti zaščitnica nemške manjšine v Sloveniji, in nihče tega ne more preprečiti. A smo  zaščitnica oz. ali smemo bit ali nismo, to je bolj pomanjkanje državniške samozavesti. Avstrijci to v bilateralnih pogovorih vedno delajo brez člena 7.

Jaz mislim, da so manjšinske pravice nedeljive. Ne moram jaz govorit  zahtevam vse pravice  koroškim  Slovencem, nobenih pravic pa nemški manjšini v Sloveniji. Če nemška manjšina tu eksistira in to Slovenija tudi sama prizna, potem mora Slovenija nekaj naredit in jaz to tako mislim. Če pogledam  samo koliko podpore mi dobimo  v Avstriji in koliko dobi nemška manjšina v Sloveniji. Potem tu ni izgovora,da Slovenija tu ne bi mogla  kaj narediti. Tu treba iti v dialog z njimi, se pogovarjat in morajo povedat kaj hočejo. Jaz se z njimi veliko pogovarjam in ugotavljam, da oni ne rabijo tako dvojezično šolstvo  kot ga imamo mi na Koroškem, mislim da oni bolj špekulirajo na zastopnika v  vašem parlamentu, kar tudi razumem,  ker  je zanimivo, za eno manjšino velja, za drugo ne velja, za tretjo pa sploh ne velja. Tu ne gre za  formalno pravno priznanje,v klasičnem smislu besede,  ampak za to, da se  s temi deli manjšine,ki še  je, enostavno pogovarjate. Moram pa še nekaj povedat. Pri ljudskem štetju 1910 je bilo 72.000 Nemcev s Sloveniji in  69.000 koroških Slovencev. To je bilo takrat razmerje. Tle  iz tega razmerja, ki je zanimivo, seveda nastaja tudi neka določena odgovornost. Jaz pač tako gledam na te stvari”.