Nove mednarodno določene meje po razpadu monarhije so Maribor postavile na jugoslovansko stran in  mariborski Nemci so postali manjšina pod mednarodno zaščito, ki pa se je naglo razvodenela in skoraj vsi nemško govoreči kulturni ustvarjalci so v nekaj letih zapustili mesto. Ni mogoče posploševati razlogov za njihov odhod, vendar je bolj ali manj res, da jim nove razmere niso bile naklonjene in da so bili protinemški pritiski močni. Razumljivo je bilo, da je moral Maribor okrepiti slovenske kulturne inštitucije, ker je moral nadomestiti izgubljena kulturna središča Trst, Gorico in Celovec, vendar bi lahko v večji meri ohranil tudi svojo večkulturnost.

Nemška okupacija mesta v Drugi svetovni vojni je do skrajnosti zaostrila pritiske v nasprotni smeri in slovensko kulturo nasilno prepovedala, kar je po propadu Tretjega rajha povzročilo tragične posledice za nemški živelj v Mariboru. Izničena je bila tudi celotna nemška kulturna tradicija mesta. Maribor se je brez razlikovanja odrekel celotnemu nemškemu delu svoje kulture! Zazijala je vrzel, o kateri se zelo dolgo ni smelo niti govoriti.

Osamosvojitev Slovenije je zagotovila možnost za organizacijsko povezovanje redkih ostankov nekdanje nemško govoreče manjšine in do tega je prišlo tudi v Mariboru. Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je postopoma zbralo pogum, sredstva in znanje, da je začelo raziskovati kulturno preteklost mesta in v njej odstirati  dosežke mariborskih Nemcev. Projekt so podprle mestne kulturne organizacije, ki so dojele, da gre za izgubljene in zamolčane vrednote kulturne ustvarjalnosti Maribora.  Podpora je prišla iz avstrijskih in nemških kulturnih krogov, ker je šlo za pogrešane elemente avstrijske oz. nemške kulturne tradicije. Končno sta se tudi slovenska in avstrijska država dogovorili za skupno podporo kulturnemu delovanju nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Društvu so priskočili na pomoč mnogi posamezniki, ki nimajo nemških korenin, ki pa iz umetniških in strokovnih vzgibov prepoznavajo smisel in pomen prispevka Nemcev k mariborski in slovenski kulturi. Prav z njihovo pomočjo je bilo mogoče preseči anatemo nemštva, ki ima svoje zgodovinske korenine, nima pa smisla za ustvarjanje sožitja v prihodnji povezani in odprti Evropi.

Mariborski Nemci so se udejstvovali na vseh področjih kulturne ustvarjalnosti in pogosto dosegali mednarodno prepoznavnost, s tem pa uveljavljali ime mesta v svetu. Najprej smo se osredotočili na glasbo, čemur je botrovala ustanovitev našega komornega zbora »Hugo Wolf«, ki se je pod umetniškim vodstvom Aleša Marčiča hitro uveljavil doma in na tujem. Ob 80-letnici rojstva Doris Debenjak, ene od najzaslužnejših za organiziranje nemške manjšine v Sloveniji, smo na simpoziju predstavili sedemnajst mariborskih literatov, ki so pisali v nemškem jeziku. Na predstavitve še čaka lepo število odličnih ustvarjalcev na uprizoritvenem področju, v likovni umetnosti, filmu, arhitekturi. Pri mariborski publiki smo naleteli tako na presenečenje kot tudi na navdušenje, da se lahko naše mesto pohvali s tako izjemnimi umetniki:

• ni dovolj, da Hugu Wolfu postavimo spominsko ploščo, ampak je treba njegovo glasbo vzeti za svojo, saj so njegove prve kompozicije nastale v Mariboru;
• v danes propadajočem Viltušu, ki je (bil!) sam po sebi arhitekturni spomenik, je ustvarjal odličen glasbenik in svetovljan Eduard von Lannoy, ki je pripeljal v Maribor Franza Liszta, kar je bil prvi kulturni dogodek v našem mestu, objavljen v svetovnem časopisju;
• že konec 18. stoletja smo imeli na koru župne cerkve izjemnega skladatelja Valentina Lechnerja, ki v tujini še zmeraj doživlja ugledne izvedbe;
• na Studencih so živele tri generacije Schönherrjev, uglednih glasbenikov, od katerih zadnji je avtor veljavne priredbe avstrijske himne;
• v Mariboru je od leta 1846. do 1939. deloval moški pevski zbor, ki je pod vodstvom skladatelja Rudolfa Wagnerja užival evropsko slavo;
• prvi zgodovinar našega mesta Rudolf Puff je bil tudi sposoben organizator kulturnega življenja z izrazito željo po medsebojnem zbliževanju nemške in slovenske umetnosti;
• neupravičeno zapostavljen je najbrž evropsko najbolj prepoznaven mariborski filozof Bartolomej Carneri;
• kot žensko društvo se še posebej zanimamo za ustvarjalke med  Nemkami – pred 200 leti rojena pesnica Fany Hausmann, evropska primadona Amalija Schneeweiss, avtorica  velikega romana o Celjskih grofih Anna Wambrechtsammer, ena od svetovnih pionirk sodobnega plesa Isolde Klietmann,  pisateljica Barbara Taufar, ‘Dunajski slavček’ Elfie Mayerhofer.

Ko je bil Maribor proglašen za kulturno prestolnico Evrope, se ni bilo mogoče več sprenevedati glede deleža mariborskih Nemcev v kulturni zgodovini mesta in na splošno presenečenje (ali pa tudi ne?) je bila razstava o tem eden najbolj opaženih in obiskanih dogodkov  leta 2012.

Projekt predstavitev kulturnega ustvarjanja mariborskih Nemcev je stekel leta 2008., ko je bil v festival ‘Ko te napiše knjiga’ vključen tudi ‘Dan literature nemške etnične skupine’, Filozofska fakulteta pa je gostila simpozij o literaturi nemške etnične skupine v slovenskem prostoru. Konec tega leta  smo ob 200-letnici prihoda Lannoyev v Maribor s pomočjo dr. Wolfganga Suppana predstavili njihovo vlogo ter organizirali rimake Lisztovega koncerta v viteški dvorani mariborskega gradu, ki ga je izvedla pianistka Tatjana Ognjanović. Odtlej vsako leto predstavimo vsaj enega pomembnega ustvarjalca izmed nemško govorečih Mariborčanov, pričujoča publikacija pa ob deseti obletnici projekta povzema del obširnejše dokumentacije, ki je ob tem nastala.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem številnim posameznikom, ki so sodelovali pri raziskovanju in predstavitvah nemške kulture v Mariboru. Zahvala pa gre tudi sofinancerjem v Sloveniji (Ministrstvo za kulturo, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Mestna občina Maribor)in  v  Avstriji (Zvezno ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve Republike Avstrije, Štajerska deželna vlada, Koroška deželna vlada, Društvo Südmark iz Gradca in Koroška domovinska zveza iz Celovca). Na vse njih računamo tudi v prihodnje, saj je še ogromno skritega in neznanega, kar bo zanimalo našo kulturno javnost ter zaokrožilo kulturno podobo Maribora in njegove zgodovine.

Veronika Haring