Uvodoma moram pojasnit da je knjiga pravzaprav namenjena spominu po vojni izgnanih nemških družin. Napisana je v nemškem jeziku, ker ima kar 534 strani je tako dvojezičen uvodni del, predstavitve družin pa v povzetku tudi v slovenščini. Organizator je bil tako pred začetkom predstavitve v starem mestnem Hotelu Mitra malo na trnih. Koliko ljudi bo sploh prišlo, koliko sedanjih prebivalcev-Ptujčanov sploh zanima predvojna in medvojna zgodovina – pripoved izgnanih, nekoč najpomembnejših družin mesta.

      Presenečenje je bilo zato res veliko, ko je ob začetku predstavitve knjige moralo kar več kot deset obiskovalcev poslušati predstavitev stoje, saj so bili vsi stoli zasedeni. Prvo presenečenje je bilo zato zelo pozitivno. Na začetku je domačin Franc Mlakar na kratko predstavil čase, ko so v mestu v slogi živeli tako Slovenci kot Nemci in kako je on leta 1991 kot novi lastnik tega hotela poskušal privabiti goste iz tujine tako, da je pomagal Bogdanu Novaku napisati roman o domačinih »Trte umirajo stoje«, ki opisuje nekdanje lastnike hotela družino Osterberg.

     Avtor knjige dr. Ehrenfried Machalka je uvodoma pojasnil, da ob zasnovi knjige pravzaprav sploh ni vedel v kaj se podaja, v gori dokumentov in opisov potomcev posameznih družin, ki so nekoč živele na Ptuju, se je skoraj izgubil. »Pred vami je prva knjiga s 534 stranmi, v kateri je predstavljenih 27 družin s ptujskega področja. A v pripravi je že druga knjiga, saj je zmanjkalo časa za predstavitev vseh družin.
»Namen te knjige je našim potomcem predstaviti kje na Spodnjem Štajerskem smo nekoč živeli in delali in večino časa živeli v sožitju med večino Slovencev in pretežno premožnimi Nemci. Prikazano je vsakdanje življenje družin, običaji, poroke med družinami, vzponi in padci posameznih članov. Posebno mesto v knjigi ima Josef Ornig, dolgoletni župan Ptuja v zadnjih desetletjih Avstro-Ogrske monarhije.«
Drugo presenečenje večera je bil nekdanji graščak ptujskega gradu grof Herberstein, danes star gospod pri 98 letih, ki je na kratko predstavil svoje burno življenje. Čeprav so njegovi družini grad odvzeli, se danes rad vrača v svoje nekdanje domovanje. Nekaj njegovih misli:
»Moji starši, ki so bili spomladi 1945 na gradu na Ptuju, so se tukaj kljub vojni počutili precej j varne in so verjeli, da ne bodo imeli težav, ker niso bili Hitlerjevi privrženci.. ..Iz mojih spominov na otroštvo je bilo življenje na Ptuju čudovito, še posebej pa čudovit, prekrasni razgled z gradu na Dravsko dolino.. Življenje v tem prostornem gradu pa ni bilo preprosto. Že samo zaradi številnih stopnic, strme poti po stopnicah do mesta. Do grajskega dvorišča se ni dalo pripeljati, zato je bilo treba vse znositi navzgor. .. Čeprav mi zdaj v visoki starosti ni lahko premagati precej strme poti do gradu, me ljubezen do domovine skoraj  vsako leto pripelje nazaj na Ptuj. Navdušen sem nad čudovito urejenim gradom, kako je ohranjen in vzdrževan. Vesel bi bil, če bi lahko prihajal še nekaj let domov in šel peš gor na grad. »

    Svoj del v knjigi je predstavil še dr. Dejan Zadravec, ki dela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju in je zbral obsežno dokumentacijo in opisal družino Winkler, ki je bila v Ptuju najbolj znana po fotografskem ateljeju in veliko ohranjenih starih slikah.

    Vrhunec večera pa je bilo še eno presenečenje, saj so avtorju knjige Družinske zgodbe s Ptuja dr. Machalki podarili zgoraj omenjeno knjigo Trte umirajo stoje, v kateri je namreč opisana tudi njegovo družino.

     Po uradnem delu, ki je trajal enkrat dalje, kot planirano-skoraj tri ure, pa je še veliko domačinov ostalo, ker so v osebnih pogovorih avtorju knjige dr. Machalki pripovedovali svoje spomine njihovih družin. In tako tudi drugi del knjige ne bo imel malo strani in bo ponudil številne še neodkrite zgodbe nekdanjega življenja na Ptuju.

Jan Schaller