2. Preden grem na opombe h Kulturnemu sporazumu še kratko pojasnilo o nastanku kulturnega sporazuma, ki ga ne pozna niti bivša veleposlanica na Dunaju. Torej Slovenski vestnik je v številki 3,, 22.1. 1998 objavil ta tekst:
Presenečenje je bilo veliko, ko je slovenski zunanji minister Boris Frlec januarja 1998 – ob obisku pri vicekanclerju in zunanjem ministru Wolfgangu Schüsslu na Dunaju – razkril pripravljenost Slovenije, da prizna nemško govorečo manjšino, vendar pod enim pogojem: naj ne bi dobila ustavnega statusa italijanske ali madžarske manjšine, ampak bi bil obstoj določen v okviru dvostranskega kulturnega sporazuma. Na primer, ustanovili bi šolo z nemškim učnim jezikom in podprli ali sprejeli druge posebne kulturne ukrepe za manjšino. To stališče slovenskega zunanjega ministra je v Sloveniji izzvalo veliko ogorčenje in odkrito zavračanje, tako da so na veliko govorili celo o zamenjavi zunanjega ministra. (Slovenski vestnik, št. 3, z dne 22.1.1998).

   Podrobno o nastanku kulturnega sporazuma lahko prebere ne naši dvojezični strani STEIERMARK-STAJERSKA.COM

Torej konkretno:
3. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti sta dne 30. aprila 2001 v Ljubljani podpisala v imenu vlade Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel in v imenu vlade Republike Avstrije dr. Benita Ferrero Waldner, oba takrat zunanja ministra.

ANALIZA:
4.Oba originala nista avtentična: Člen 21, zadnji 3 odstavek sporazuma glasi: „Geschehen zu Ljubljana am 30. April 2001 in zwei Urschiften, jede in slowenische und deutsche Sprache, wobei beide Texte in gleiche Weise authentisch sind.“ in slovensko: Sestavljeno v Ljubljani, dne 30.aprila 2001 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni. 

5. Trije členi kulturnega sporazuma, ki govorijo konkretno o manjšinah so 14, 15 in 16 člen, ki so v celoti enaki, razlika je le
Člen 14….. in potreb slovenske manjšine v Avstriji
…………..Anliegen der slowenischen Minderheit in Österreich
Člen 15 … in potreb. pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji
……………….Anliegen der Angehörigen der detuschsprachigen Volksgruppe in Slowenien
Člen 16 ……in .potreb slovensko govorečih v Avstriji, zunaj poselitvenega območja slovenske manjšine
……….Anliegen der Slowenischsprächenden in Österreich, ausehalb des Siedlungsgebietes der slowenischen Minderheit..

7. Če primerjamo uporabo teh besed na avstrijske Koroškem, ki je dvojezično, no potem je to tako nemška beseda “Volksgruppe” se vedno prevaja kot “narodna skupnost ” Kot primer v dvojezični knjigi Gemeinsam 20 Jahre/Skupaj 20.let na strani 4.piše v nemščini … “Um der slowenischen Volksgruppe einen”…, na peti,,slovenski strani pa… ” da bi slovenski narodni skupnosti«

8. Besedna zveza „etnična skupina“ (ethnogruppe) in ne Volksgruppe – pravilno narodna skupnost je za nemško govorečo manjšino žalitev in diskriminacija. To je potrdil celo slovenski varuh človekovih pravicv svojem odgovoru Nr. 6.4-3/2023-9-AD, z dne 01.06.2023.

9.Vse ostale manjšine v Sloveniji, tudi nepriznane EX-YU narodnosti so v vseh dokumentih omenjene kot narodna skupnost (Volkgruppe). Torej pri besedni zvezi etnična skupina ne gre za imenovanje, ločevanje priznanih in nepriznanih manjšin v Sloveniji ampak za namerno diskriminacijo nemško govorečih v Sloveniji, ki v samostojni Sloveniji nismo priznani kot avtohtona manjšina

10. »Volksgruppe« je ena beseda, ki se lahko prevaja v slovenščini semantično enopomensko kot manjšina ali narodna skupnost. Skupina, pa ima v tej povezavi slabšalen, žaljiv in diskriminatoren pomen. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi tako:
skupína -e ž (í)
– skupina ob cesti čaka na avtobus; skupina se je neopazno razšla; urediti skupino v kolono; voditi skupino obiskovalcev po razstavi; gorska skupina; skupina hiš; skupina lestencev na stropu / razvrstiti učence v dve skupini; razdeliti se po skupinah; potovati v skupini;
skúpnost -i ž (ū)
 – kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto: pripadati skupnosti; odnos posameznika do skupnosti; čuti se izločenega iz skupnosti; biti vključen v skupnost; delati, živeti v skupnosti; biti član skupnosti / delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; družinska skupnost; jezikovna, narodna skupnost; organizirana, samoupravna skupnost; politična skupnost; razredna, šolska skupnost; vaška skupnost; verska skupnost; zakonska skupnost / publ. skupnost je mnogo storila v boju proti alkoholizmu družba
// kar je sestavljeno iz več medsebojno povezanih enakovrednih enot, ki tvorijo celoto: skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst
manjšína -e ž (í)
 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
– biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan
 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšin

11. Kulturni sporazum, ki sta ga vladi podpisali 30. aprila 2001 v Ljubljani je slovenski parlament ratificiral 15. Februarja 2002 na precej nenavaden način. Ratifikacija sporazuma namreč pomeni samo formalno potrditev sicer sprejetega, torej spreminjanje dvostranskega dogovora ni sprejemljivo, ker sicer ni več dvostranski sporazum.

12.Ratifikacijo sporazuma so predtem v avstrijskem parlamentu potrdili z naslednjimi besedami dr. Benita Ferrero -Waldner: »S tem avstrijsko-slovenskim kulturnim sporazumom se je Slovenija prvič – mislim, da je to pravi preboj – izrecno zavezala k spoštovanju mednarodnega prava in zavezujočo obljubo ohranjati danes živeče potomcem nemško govorečih prebivalcev v Slovenije, na njihovih, nekdanjih nemško govorečih območij, ki so danes sestavni del Slovenije.«

13. Avstrijska stran seveda ni pričakovala enostransko spreminjanje kulturnega sporazuma, ki si ga je privoščil slovenski parlament s sprejemom 3. člena zakona o ratifikaciji sporazuma. S tako enostransko spremembo ratifikacijo kulturni sporazum namreč ni več veljaven, ni več obvezujoč, saj v obeh parlamentih ni bil sprejet v enaki obliki in vsebini.

14. rad bi še opozoril, da nekateri dobro plačani uradniki ne ločijo med 3. Členom kulturnega sporazuma in 3. členom zakona o ratifikaciji. Tretjega člena zakona o ratifikaciji avstrijska stran ni nikoli sprejele, sprejela ga je slovenska stran in to enostransko. Citati kot „lahko trdimo, da je bilo ime določeno soglasno, z interpretativno izjavo ter ratificirano v obeh parlamentih« je žal slovenska politična zabloda.

15 Tretji člen slovenskega zakona o ratifikaciji govori/citat „V 15. Členu sporazuma, skladno z interpretativno izjavo, omenjeni „pripadniki nemško govoreče etnične skupine“ uživajo pravice po 61. členu Ustave Republike Slovenije. V nemškem besedilu 15. Člena sporazuma je besedna zveza “pripadniki nemško govoreče etnične skupine” zapisano kot “Angehörige der deutschsprachigen Volksgruppe“.

16. s sprejetjem 3. Člena zakona o ratifikaciji je slovenski parlament vsebina kulturnega sporazuma razvrednotena in je zato tak enostransko spremenjen sporazum nicen, neveljaven, saj tak 3. Člen zakona zanika vsebino dogovorjenega sporazuma.

17. No pa gremo še bolj podrobno analizirati ta tretji člen in njegovo pojasnilo, ko se sklicuje na 61. Člen ustave Republike Slovenije, ta se glasi.”(izražanje narodne pripadnosti) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.

18. za pravne strokovnjake in sodišče je zanimivo, da v 61. členu ustave ni nikjer govora o »etični skupini« Ta člen govori o večinskem narodu in narodnih skupnostih. Tretji člen zakona ratifikacije se sklicuje na nekaj, kar ne piše v ustavi je tako 3. člen zakona o ratifikaciji v nasprotju z 61. členom ustave, sam zakon o ratifikaciji pa je tako protiustaven. Zato bo nemško govoreča skupnost zahtevala razveljavitev zakona o ratifikaciji kulturnega sporazuma, kar seveda potem tudi pomeni, da potem kulturni sporazum ni več veljaven.

19. Ja pa to še ni vsa blamaža. Republika Slovenija je leta 1994 podpisala mednarodni dogovor WÜRV Wiener Übereinkommen über das Recht der Verträge(Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu), ki velja od 23. maja 1969. Ker sta obe državi podpisnici tega dogovora morata spoštovati zakonsko določeno izpodbijanje oz. popravek napak, ki nastanejo v različnih verodostojnih dokumentih. 79. Člen te konvencije namreč določa, da morata članici …zaradi napak v obeh prevodih, ki nista enaka, za pravno avtentičnost tega sporazuma izpolniti 79 člen konvencije, ki govori o postopku popravi napak v tekstu, ker sicer pogodba- dogovor ni več pravno veljaven.

20. In sedaj bom citiral zapisnik 5. zasedanja mešane slovensko-avstrijske komisije skupaj s 5. programom o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije za obdobje 2023–2027, zasedanju komisije je bilo 2. in 3. oktobra 2023 na Dunaju. »Avstrijska delegacija je slovensko delegacijo seznanila, da beseda >skupina< po njihovem mnenju v slovenski različici sporazuma in na njem temelječih dokumentih ne ustreza pomenu nemške besede >Volksgruppe< in da je avstrijsko stališče, da se uporablja pojem >skupnost<. Slovenska delegacija je avstrijski delegaciji pojasnila, da je bila uporaba izraza >skupina< dogovorjena v sporazumu in da se ta izraz uporablja v vseh štirih že sklenjenih programih o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Avstrijska stran se ne more strinjati z enačenjem pojmov >Volksgruppe< in >skupina<.
Slovenska stran je ponovno poudarila, da je potrebno v dokumentih, ki temeljijo na sporazumu, uporabljati izraze, dogovorjene v sporazumu. Delegaciji sta glede zgoraj omenjenega ostali pri svojih stališčih.

21. Ker ni prišlo do dogovora …zaradi napak v obeh prevodih, ki nista enaka.. lahko sedaj Avstrijska stran začne postopek po 79. Člen te konvencije, saj celo vaš slovenski zapisnik dokazuje, da se pogodbeni strani nista znali oz. hoteli dogovoriti o očitnih napakah. 79. Člen te konvencije

22. za konec še nekaj na izjave bivše veleposlanice na Dunaju Ksenije Škrilec, ki v omenjenm intervjuju pravi (citat).. zatekanje Avstrije v imperialistično preteklost, renacifikacija…

23.Da smo si na jasnem, mi smo proti fašizmu, nacizmu in tudi proti komunizmu. Mi vsi podpiramo Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. Aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. Ampak politične stranke, ki ste na oblasti v Sloveniji te resolucije nočete sprejeti, ker ta resolucija obsoja tudi komunizem, najbolj vas boli 16. Točka te resolucije, ki pravi:
…končni cilj resolucije je razkritje in ocena zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi…..

Torej imate vi, uradna slovenska politika probleme s to resolucijo, ker še vedno ne zmorete obsoditi povojnih pobojev preko 110.000 civilistov samo v Sloveniji, ki so še vedno skriti v preko 750 breznih.

In to je v zahodni Evropi precej velik madež.