Poročilo 2. seje delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine (pravilno narodne skupnosti)) v Republiki Sloveniji, ki je bila 14.2.2024 ob 13. uri v veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana in je bila končana ob 14.45.

    Ker od 15. februarja do danes mineva skoraj mesec dni, mi pa imamo pomembna srečanja tako doma kot v tujini objavljamo neavtoriziran povzetek te druge seje in v nadaljevanju prispevka obeh članov delovne skupine Veronike Haring, predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi Maribor in Jana Schallerja, predsednika Zveze Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji.

     Po pozdravu voditelja seje Marka Rusjana in predlogu dnevnega je najprej Jan Schaller zahteval, da se v zapisniku doda, da se predstavniki nemško govoreče manjšine ne strinjajo z imenovanjem »etnična skupina«, kar so že opozorili ob prvi seji in tudi zapisniku prve seje. Urška Kop pa je zahtevala spremembo dnevnega reda, ki naj bo namenjen vsebinskim zahtevam ureditve in priznanja nemške manjšine v Sloveniji, vendar sprememba dnevnega reda ni bila sprejeta.

     Ob prvi točki dnevnega reda je Metka Lajnšček z ministrstva za zunanje in evropske zadeve podrobno v 30 minutah obrazložila celoten 5. delovni program o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti za obdobje od 2023 do 2027. Jan Schaller je v razpravi poudaril, da je tudi iz slovenskega zapisnika zasedanja razvidno, da obe strani še vedno ne govorita enako »o nemško govoreči narodni skupnosti« , kar je še en dokaz, da 3. odstavek 21. člena kulturnega sporazuma, »da je sporazum v dveh izvirnikih enak« ne drži. V tem zapisniku je tudi pisni dokaz, da »Izvirnika« nista enaka, torej nista enako verodostojna, na kar nepriznana nemško govoreča manjšina v Sloveniji opozarja že nekaj let. V nadaljevanju je Jan Schaller predstavil (tekst v prilogi 2). Veronika Haring pa je predstavila povzetek teksta dr. Mirana Komaca (priloga 1), ki piše o priznanih manjšinah v kraljevini Jugoslaviji, kjer sta bili uradno priznani kot manjšini samo madžarska in nemška manjšina in je ob koncu poudarila da republika Slovenija ne rabi razpravljati o priznanju nemško govoreče manjšine v Sloveniji, saj je že priznana iz časov kraljevine Jugoslavije.

    Pod točko 2. dogovor o prihodnjem delu Delovne skupine, »kaj bi želeli glede na obravnavano prvo točko« je Jan Schaller najprej vprašal prisotne predstavnike ministrstev, kaj sploh ponujajo za aktivnejše delovanje in priznanje nemško govoreče manjšine, saj smo že v prejšnjem mandatu te delovne skupine predlagali konkretne programe, pa je ob vsakem programu bil odgovor, da to ni mogoče realizirati, ker nismo priznani kot manjšina in za to ni zakonskih pogojev. Kaj nam torej vlada ponuja, če nas noče niti imenovati s pravim imenom in kako si predstavlja da bo devet društev, ki je prijavilo projekte v vrednosti 121.000 € in dobilo odobrenih samo 48.000 € lahko sploh delovalo.

     Jan Schaller je še dodatno prisotne seznanil s stališči glede predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v republiki Sloveniji. (tekst je objavljen posebej). Razočarani smo, ker sprejemate zakon, avtohtono nemško manjšino v Sloveniji pa iz političnih razlogov ignorirate. Ob sprejemu takega zakona je vprašanje ali neko delovno skupino, ki ne odloča o ničemer sploh potrebujemo in je potem boljše, da slovenska vlada uradno pove, da namerno zanika in s tem tudi uradno diskriminira nemško govorečo manjšino v Sloveniji.

     Na letnem zasedanju zveze društev je tako treba razpravljati ali je sploh smiselno sodelovati v taki delovni skupini, ki nima nobenega učinka, izstop iz te »delovne skupine za trajni dialog« pa bi bil jasno opozorilo Svetu Evrope, da Slovenija sicer lepo govori o pravicah , v praksi pa izvaja povsem nasprotno, diskriminatorno politiko.

Jan Schaller