Konec leta 2022 je imela Madžarska približno 9,6 milijona prebivalcev, od tega 480 000 pripadnikov manjšin in 218 000 tujcev.

      Od zadnjega popisa leta 2011 se je število prebivalcev v desetih letih zmanjšalo za 335.000, država pa je v primerjavi z rekordnim številom prebivalcev leta 1980, od takrat izgubila več kot milijon ljudi. Število tujcev, ki so se naselili na Madžarskem, se je od leta 2011 povečalo za več kot polovico, na 218.000.
Starostna piramida se sistematično premika navzgor; upokojencev je zdaj 42 % več kot otrok, mlajših od 15 let. Več žensk in moških kot leta 2011 je zdaj starih med 45 in 55 let ter med 65 in 80 let. Vendar pa je popis razkril tudi zanimive podatke, po katerih se je poročenih več kot 50 fantov in več kot 300 deklet, mlajših od 18 let, od teh pa se je 8 fantov in 8 deklet že tudi razvezalo. Skoraj tri četrtine žensk na Madžarskem rodi otroke, večina žensk (35 %) vzgaja dva otroka, 23 % enega otroka, 15 % mater pa ima tri ali več otrok.

       Na vprašanje o verski pripadnosti je odgovorilo 60 % anketiranih, med temi se jih je polovica opredelila za katoličane, 27 % jih je odgovorilo, da niso verni, 17 % pa jih pripada protestantski veri.

       Prav tako prostovoljno je 86 % vprašanih odgovorilo na vprašanje o svoji pripadnosti etnični manjšini/narodni skupini. Po podatkih popisa iz leta 2022 so največja narodna skupnost na Madžarskem Romi, 210.000=2,2 % jih je; druga največja narodna skupnost so Nemci (143.000=1,5 %), po 20-30.000 pripadnikov pa imajo narodnosti Slovakov, Romunov, Ukrajincev in Hrvatov.

     Med tujimi jeziki od leta 2011 jasno izstopa angleščina, ki jo danes na Madžarskem govori 2,4 milijona ljudi. Na drugem mestu je nemščina, ki jo govori 1,2 milijona ljudi. Sledi ji ruščina – verjetno tudi zaradi priliva iz Ukrajine. »Prirastek« iz Ukrajine se je v zadnjih desetih letih potrojil in znaša sedaj 36 000 ljudi.

MANJŠINE NA MADŽARSKEM

      Leta 1993 je madžarski parlament sprejel zakon za zaščito narodnih in etničnih manjšin. Z zakonom so bile ustanovljene manjšinske samouprave skupnosti po občinah. Volitve v te samoupravne organe manjšin potekajo hkrati z lokalnimi volitvami. Naloge teh organov so predvsem kulturne narave, kot so delovanje medijev, zagotavljanje možnosti izobraževanja, ohranjanje tradicije, razpisi in štipendije.

       Manjšinska samouprava obstaja na Madžarskem tudi na nacionalni ravni, v njihovi pristojnosti je področje gledališča, muzeji, knjižnice in založbe. Prav tako delujejo inštituti za umetnost in znanost ter manjšinske ustanove na področju srednjega in visokega šolstva. Na ravni države je zagotovljena tudi pravna pomoč manjšinam. Najpomembnejša pravica manjšinskih samoupravnih skupnosti na Madžarskem pa je, da imajo pravico pravnega soodločanja pri zakonodaji na področju izobraževanja in varstva spomenikov. Če manjšinska samoupravna skupnost tak zakon zavrne, je treba v parlamentu predložiti spremenjen, usklajen zakon.
Od skoraj 10 milijonov prebivalcev Madžarske je vsaj 84 odstotkov etničnih Madžarov. V državi je skupno 13 uradno priznanih manjšin: Armenci, Bolgari, Grki, Nemci, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Slovenci, Srbi, Romi, Romuni, Rusini in Ukrajinci.

    Ukrajinci, Poljaki, Grki, Bolgari, Rusi in Armenci na Madžarskem do leta 1991 niso bili priznani kot manjšine, zato v prejšnjih popisih prebivalstva tudi niso posebej statistično opredeljeni.

     Vseh 13 manjšin na Madžarskem ima v skladu z zakonom individualne in kolektivne pravice. Od leta 2014 ima 13 nacionalno priznanih manjšin v parlamentu svojega predstavnika-poslanca, ki pa nima volilne pravice.

     Pri razlagi statističnih podatkov o etnični identiteti je treba opozoriti, da lahko uradni podatki dajejo izkrivljeno, popačeno, neresnično sliko. To je najbolj značilno pri popisu Romov, ki se ne želijo narodnostno opredeliti. Dejanski delež Romov na Madžarskem je po ocenah vsaj 6 % prebivalstva; uradni podatki pa so le 2,2 %

Romi

     Madžarsko govoreči Romi predstavljajo največjo narodno manjšino na Madžarskem. Podobno kot v drugih državah jugovzhodne Evrope je delež Romov med prebivalci Madžarske višji od uradno navedenih 2,2 %: strokovnjaki domnevajo, da jih je 4 in 6 %. To pomeni, da na Madžarskem trenutno živi med 300 000 in 600 000 Romov.

Nemško govoreča manjšina

     Nemško govoreča manjšina je na Madžarskem druga največja manjšina po številu. Madžarske Nemce pogosto imenujejo tudi »Švabi ali Podonavski Švabi«, kar je povezano z zgodovinskim prihodom na to območje.

     Po prvi svetovni vojni je Madžarska izgubila velik del svojih ozemelj, vključno s Transilvanijo. Ker so se na teh območjih bili posebej intenzivni otok nemških naseljencev, je Madžarska tako izgubila velik del madžarskih Nemcev. Število Nemcev, ki so živeli v nekdanjem delu Madžarske monarhije, se je s skoraj dveh milijonov zmanjšalo na nekaj več kot 500 000. Poleg tega so bili po drugi svetovni vojni številni madžarski Nemci izgnani na prisilno delo v Sovjetsko zvezo ali pa so bili pri postopkih denacifikacije na Madžarskem razlaščeni, oropani državljanskih pravic in izgnani v Nemčijo. V popisu prebivalstva leta 2011 se je za madžarske Nemce opredelilo nekaj manj kot 200.000 ljudi, ob popisu 2022 pa 143.000.

Madžari kot manjšine v tujini

   Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije je Madžarska s Trianonsko pogodbo izgubila dve tretjini svojega ozemlja v korist sosednjih držav. Po Trianonski pogodbi so tako od leta 1918 v sosednjih, novonastalih državah Madžari še naprej živeli na istem ozemlju, sedaj kot madžarska manjšina. Tako je v Romuniji skoraj 7 % celotnega prebivalstva Madžarov, na Slovaškem 9 % prebivalcev, veliko jih je tudi v današnji Srbiji, v severni srbski pokrajini Vojvodini. Manjšinska politika Romunije in Slovaške je v preteklih letih večkrat spodbudila politične spore. Leta 1996 sta se Romunija in Madžarska dogovorili o vzajemni zaščiti manjšin na svojem ozemlju.