Grad Cmurek je eden najstarejših ohranjenih srednjeveških gradov na slovenskem tudi po zaslugi avtorjevih poglobljenih raziskav. s strateško postavitvijo na skalnati pomol nad reko Muro, po kateri od leta 1919 potek državna meja, v širšem prostoru predstavlja edinstveni kulturni spomenik. grad Cmurek sta okoli leta 1140 kot središče zemljiškega gospostva zgradila Burkhard in njegova žena Judit. v obsežnem grajskem kompleksu so danes še vedno prepoznavne visoko srednjeveška arhitekturna zasnova.

     Med zgodnje novoveškimi preureditvami gradu v renesančno plemiško rezidenco rodovine Stubenberg izstopa monumentalno arkadno notranje dvorišče, ki s hodnikoma v nadstropjih povezuje nekoč bogato opremljene sobane. Grad je bil stoletja dolgo neločljivo povezan z neposredno okolico je po drugi svetovni vojni, po nacionalizaciji postal zaprti socialnovarstvena ustanova, po domače “norišnica”. Po zaslugi posameznikov v zadnjem desetletju postaja prepoznavno središče obmejnega sožitja in spodbudno okolje, ki omogoča premislek, kako na lokalni ravni ustvariti kulturno dediščino živo.

     V knjigi tako o zgodovini gradu na strani 110 avtor zapiše: Med prvo svetovno vojno so bili v gradu avstro-ogrski vojaki in v grajskih sobanah je bilo po pričevanju domačinov med leto 1916 in 1918 okrevališče za vojake, ki so se vrnili s fronte. Po razpadu monarhije so Cmurek zasedle jugoslovanske čete in grad je tako pristal na ozemlju države SHS. Z novo državno mejo po Muri je bil grad odrezan od svoje trške naselbine Cmurek, s katero je bil od 13. stoletja neločljivo povezan. Leta 1919 so bili v gradu nastanjeni jugoslovanski vojaki, poleg njih pa do leta 1925 tudi pošta in poštni uredniki. V letih 1918 in 1919 so vojaki z gradu s strojnicami zaradi obmejnih sporov obvladovali okolico na drugi strani reke Mure.

       Nova kraljeva Jugoslavija avstrijskemu plemstvu ni bila naklonjena in tako se je vzdrževanje gradov v nvoi državi zelo zaostrilo. Z agrarno reformo in gospodarsko krizo so gradovi v novi državi izgubili ekonomsko podlago in tako so sledile številne razprodaje posesti, pa tudi prodaj bogate kulturnozgodovinske opreme gradov. Podobna usoda je doletela tudi grad Cmurek. Wolfgang XX. Grof Stubenberg (1857-1896), ki je dedoval posest je bil lastnik le nekaj mesecev, saj je 1896 umrl. Za njim je Grad Cmurek , grad Gutenberg in drugo posest dedoval njegov sin, Joseph Maria Eduard grof Stubenberg (1887-1944), star komaj devet let, ki je bil zadnji lastnik gradu Cmurek iz rodbine Stubenberg.

     Josef Stubenberg gradu Cmurek ni uporabljal za svojo rezidenco, z novo državno mejo je grad izgubil tudi gospodarski pomen, zato je leta 1931 gospodarsko posest razkosal in razprodal, najpomembnejšo opremo pa prenesel na svoj grad Gutenberg pri Weizu, kjer je tudi živel. Zanimivo , da je dal Josef Stubenberg tik pred prvo svetovno vojno, okoli leta 1912 grad Gutenberg obnoviti.

     V glavnem izpraznjeni grad Cmurek pa je Josef Stubenberg 2. septembra 1931 z delom pripadajoče zemljiške posesti, pomožnimi poslopji, kamnolomom ob zavoju glavne ceste in območjem Einsiedlerberg prodal zakoncema Antonu Mallyu (1873-1961) in njegovi ženi Matildi, rojeni Pahernik (1877-1968), ki sta bila posestnika na Tratah. Anton Mally oz. Mali je bil kot Slovenec rojen v Rimskih Toplicah pri Laškem, že pred letom 1904 pa vse do leta 1931 Stubenbergov grajski oskrbnik na Cmureku in okoli leta 1935 župan na Velki. Njegova žena je bila rojena v Vuhredu in se je ukvarjala z gostinstvom.

    Zakonca sta grad redno vzdrževala in njegove prostore uporabljala za lastne potrebe, deloma pa sta jih oddajala v najem. V gradu so bile poleg bivalnih sob družine Mally eno desetletje tudi sobe za letoviške goste in gostišče, med letoma 1933 in 1937 pa tudi ordinacija zdravnika Sergeja Kapralova, ki je z družino živel v drugem nadstropju gradu, ordiniral pa v prvem. Nekatere prostore gradu je uporabljala tudi jugoslovanska žandarmerija. Zakonca Mally sta grad spremenila v priljubljen izletniški kraj in na slikovitem arkadnem notranjem grajskem dvorišču so pogosto organizirali družabne prireditve. Okoli leta 1930 izpraznjene notranje prostore so tako prenovili in jih deloma opremili z novim stavbnim pohištvom. V prvem in drugem nadstropju severnega trakta so takrat namestili nova velika dvokrilna vrata, ki so ohranjena. Južno od gradu pa so na drugi strani ceste zasadili velik sadovnjak jablan, ki je segal vse do poslopja Božičkove pekarne.

     Novo življenje gradu Cmurek kot večnamenskega stanovanjsko-poslovnega -prireditveno-letoviške stavbe je prekrižala druga svetovna vojna. Enote nacistične Nemčije so v nedeljo, 6. aprila 1941, okoli pete ure zjutraj nenapovedano in bliskovito napadle in zavzele most čez Muro pod gradom in okoli sedme ure so nemški vojaki zasedli grad. V grajske prostore so se nekaj dni pred napadom zatekli domačini iz stavb ob mostu čez Muro in sicer zaradi strahu pred miniranjem mostu. Nemški vojaki so te ljudi takoj po zavzetju gradu vklenili in jih odgnali v trg Cmurek, v gradu pa uredili provizorične prostore nemške tajne državne policije, imenovane Gestapo.

    Pozneje je grad do leta 1945 uporabljala nemška žandarmerija, v gradu pa je bil tudi sedež na novo oblikovane občine Rosshof/Konjišče na Apaškem polju. Grad, ki je sicer ostal v lasti zakoncev Mally pa je poleg tega med okupacijo dobil še dodatno vlogo, v njem so ustanovili Hauptschule für Jungen in Obermureck z internatom. Za potrebe šole z internatom so grad deloma opremili z novimi lončenimi pečmi in pohištvom, prostore prebelili, uredili učilnice, spalnice, knjižnico, poskrbeli za elektrifikacijo, prenovili kuhinjo in z betonom sanirali posamezne dele gradu. Proti koncu vojne, ko je šola z internatom prenehala delovati so v gradu uredili nemško vojaško sanitetno postajo oz. Hauptverbandplatz, ki je bila namenjena nujni medicinski oskrbi ranjenih in bolnih vojakov. Grad Cmurek se je izognil usodi gradu Vurberk, ki so ga uničile zavezniške bombe. Na območju Cmureka je vojna pustila vidne posledice samo na mostu čez Muro, ki so ga sicer leta 1934 obnovili, nemški vojaki pa so ga 8. maja 1945 ob umikanju z miniranjem porušili.

     Po drugi svetovni vojni je nova jugoslovanska oblast grajsko stavbo in pripadajočo posest zakoncema Mally zaplenila ter vse razglasila za splošno ljudsko premoženje. Še pred tem so 13. januarja 1946 družino Mally- starša Antona in Matildo ter njune štiri otroke Franca, Greto in Marto ter Maksa z ženo Adelheid ter hčerkama Karin in Marijo izselili in deportirali v Avstrijo. Zakonca Mally sta nato do smrti živela v enosobnem stanovanju v trgu Cmurek na avstrijski strani. Njune predmete v gradu so zaplenili in grad skoraj v celoti izpraznili. Zatem so bili v gradu jugoslovanski vojaki, ki so stražili državno mejo. Do leta 1947 je grad upravljal Konrad Kauran. Že leta 1948 so načrtovali preureditev gradu v dom onemogli. Oktobra 1949 so grad provizorično adaptirali ter v njem odprli Dom onemoglih Trate, v katerem je bilo nameščenih 130 do 150 ljudi, ki so jih sem preselili iz bližnjega dvorca Črnci v Apačah.

     Po letu 1950 so v gradu opravljali vse več sanacijskih in gradbenih posegov in takrat so na podstrešju odkrili skrito arhivsko gradivo zemljiškega gospostva Zgornji Cmurek, ki ga je tja zaradi skrbi za njegovo usodo najbrž skril Anton Mally. Gradivo, ki je nastajalo med leti 1736 in 1915 so prepeljali v Pokrajinski arhiv Maribor, kjer je shranjeno v 72 arhivskih škatlah in treh knjigah.

Avtor teksta je dr. Igor Sapač, fotografije so iz knjige Grad Cmurek, Ljubljana 2023, objavljeno z dovoljenjem avtorja knjige.

Več si lahko preberete v knjigi Grad Cmurek, avtorja dr. Igorja Sapača. Knjiga je izšla v zbirki Umetnine v žepu leta 2023, obsega 133 strani in številne zgodovinske fotografije, vse od Merianove upodobitve gradu Muregg, okoli leta 1650. Cena knjige v Sloveniji je 12,00 €