Ko vam nekdo to pove-zapoje, boste prepričani, da ste na avstrijskem Štajerskem ali v samem kraju Steierdorf. No če vam povem, da je ta Steierdorf v Romunij, v Banatskem hribovju v Romuniji na višini 600 metrov boste presenečeni. Ja prav ste slišali Steierdorf, enako se piše tudi v romunskem jeziku, v madžarskem pa Stajerlák letos praznuje svojo 250 letnico ustanovitve.

    Z izgradnjo železarne v bližnjem mestu Reschitza, kjer so našli železovo rudo, so potrebovali tudi drva in premog. Tako so v bližnjem gozdu na višini 600 metrov sprva sekali drva za pridobivanje oglja. V arhivih je tako zabeleženo, da so se 24. junija 1773 na tem kraju naselili prvi stalni prebivalci, prišleki iz Štajerske in tako je vas dobila tudi ime Steierdorf.

      Prva poroka je bila 24. julija 1774, ko se je poročil Mathias Hammer z Barbaro Hoffmann. Prav ta Mathias Hammer je namreč leta 1790 na območju vasi odkril črni premog, zato je je zapisan v zgodovini Steirdorfa z velikimi črkami. Z najdbo črnega premoga je sledil razcvet vasi, ki je bila čisti nemški otok v sicer madžarskem delu Avstro-Ogrske monarhije. V vas se je priselilo še več rudarjev iz Štajerske. To je bilo obdobje razcveta vasi Steierdorf. Leta 1855 je vas, ki so ji rekli tudi kolonija, imela 2.045 prebivalcev, leta 1859 pa že 2.991 stalno naseljenih prebivalcev, pretežno rudarskih družin.

     Ob stoletnici kraja, leta 1873 je bila otvoritev novozgrajene cerkve v samem središču kraja, na hribčku, in ob krstitvi cerkve so ugotovili, da je za praznovanje cerkev že premajhna, središče dogajanja je tako postalo osredji trg vasi pod cerkvijo, ki je osrednji prireditveni prostor še danes. Ob 150 letnici cerkve so v biltenu zapisali, da so rimsko-katoliška cerkev in prebivalci Steirdorfa v teh 250-letih doživeli zelo veliko, od požarov, napadov roparjev, vojn, deportacij in diktature, vendar so vse to preživeli.

      Najhuje je bilo, ko so zaprli železarno v Reschitzi in tako se je dosti delovnih rok odselilo v Nemčijo. Po razpadu Avstro-ogrske monarhije, v novi državi Romuniji, so se v kraj priselili tudi Romuni in Romi, a kraj je do danes ostal v celoti dvojezičen, saj v folklornih skupinah nemške manjšine nastopajo tudi Romuni. Oba jezika sta enakovredna, obe kulturi enakopravni, z vsakim si lahko govoril nemško, čeprav smo bili v Romuniji v Banatskem hribovju.

      Ob proslavljanju 250. letnice kraja Steierdorf in 150. letnici cerkve, ki smo se je udeležili tretji dan našega potepanja po Romuniji smo spoznali zgodovino tega kraja, nekaj še vedno starih stavb, predvsem pa gostoljubnost domačinov. »Takega dobrega peciva že dolgo nismo jedle« so komentirale naše članice, presenečeni smo bili ob kosilu, ki smo ga doživeli kot v najboljši restavraciji.

     Predvsem pa je bilo ob praznovanju v kraju Steierdorf opaziti veliko dobrih nemških avtomobilov. »Izseljenci« v Nemčijo se vračajo, predvsem tisti v penziji, gradijo nove hiše, dajejo kraju novo življenje in so zelo aktivni v svojem nemškem društvu. Kar nekaj aktivnih folklornih skupin, od najmanjših do seniorjev, je lahko pri nas le pobožna želja. Steierdorf bo torej živel še naprej, po nekaj padcih se spet prebuja, ker domačini svoj kraj ljubijo in z njim tudi živijo.

Tekst in foto Jan Schaller