Svetovalni odbor je želel na tem posvetu slišati predvsem predloge narodnih skupnosti za izboljšanje njihovega položaja, vendar se je v sicer kratkem času za predstavnike manjšin izkazalo, da je večina nezadovoljna s sedanjim položajem, da pogreša sodelovanje z vladnimi službami in da je položaj predvsem tistih nepriznanih manjšin v Sloveniji v praksi precej slabši od uradnih stališč.. Eden od predstavnikov narodnih skupnosti je zato jasno dejal:« Pogovarjajte se z nami, ne o nas, brez nas.«

     Prva tema posveta je bila boj proti sovražnemu govoru, protimanjšinski retoriki, predsodkom in stereotipom. Kot je povedal direktor urada vlade za narodnosti mag. Stanko Baluh vlada pripravlja akcijsko skupino za boj proti sovražnemu govoru in sočasno pripravljajo tudi novelo kazenskega zakonika. Predstavnik policije pa je pojasnil, da že pripravljajo dodatno usposabljanje za policiste in izobraževanje za tožilce in sodnike. Dodal pa je, da je že sedaj zakonodaja omogočala preganjanje sovražnega govora (277. člen), vendar ga niso izvajali.

      Druga tema je bila posvečena oddajam italijanske in madžarske narodnosti, ki sta ustavno priznani, vendar imata velike težave predvsem s kadrom-novinarji, saj bi potrebovali zanje štipendije in interdisciplinarni študij medijskih komunikacij in pedagoški študij italijanščine oz. madžarskega jezika.

     Tretja tema je bila posvečena izboljšanju življenjskih in stanovanjskih pogojev romske skupnosti, saj je še vedno na nekaterih področjih Slovenije problem romskih črnogradenj, nimajo niti vode, niti elektrike; vendar se pa Romi tudi niso pripravljeni preseliti; tako da bo treba urediti-legalizirati njihova sedanja ilegalna naselja, sicer ne bo nič boljše.

      Četrta tema je bila namenjena predstavitvi raziskave Nove univerze z naslovom »Analiza položaja hrvaške, nemške in srbske skupnosti v Republiki Sloveniji« Čeprav je študija poskušala prikazati sedanje razmere, pa so ji predstavniki posameznih manjšin očitali, da so manjšine obravnavali kot objekt in ne subjekt, da določene trditve sploh ne držijo, ker je resnica v nepriznanih narodnih skupnostih precej drugačna, zato so predlagali, da študijo dobijo v pisni obliki in lahko dajo svoje pripombe, potem pa avtorji naredijo še povzetek pripomb, da bo študija bolj objektivna. Kot zanimivost, v študiji trdijo, da nemški Kočevarji-staroselci več ne živijo, v razpravi pa je nekdanji predsednik Kočevarjev-staroselcev August Grill svojo razpravo začel kar v kočevarščini, povedal kako živ je ta jezik v še živeči skupnosti in tako v bistvu demantiral sicer »znanstveno« študijo.

      Najbolj vroča peta tema srečanja, ki je bila žal šele na koncu in ji je bilo odmerjeno zelo malo časa, je bila namenjena predstavitvam posameznih nepriznanih narodnih skupnostim v Sloveniji. Albanska, hrvaška, srbska, bošnjaška, makedonska in nemška manjšina so imele tako le kratek čas, nekaj minut, za predstavitev svojih stališč oz. problemov. Kot je razprava pokazala, bi moral biti celotni- celodnevni posvet namenjen samo predstavitvam manjšin, njihovem položaju in njihovim zahtevam. Kratka, vendar precej burna razprava, v povzetku: predstavniki manjšin si želijo, da vladne službe govorijo z njimi, ne o njih, brez njih. Torej bo potrebno več posluha in več pogovorov, da se bo kaj premaknilo tudi na bolje. Velike želje nepriznanih manjšin po ustavnem priznanju pa bodo očitno kljub dobri volji na eni (manjšinski) strani, ostale očitno še nekaj časa samo lepe želje, glede na negativno vladno stališče do priznanja.

     Mogoče pa je ta posvet, tako vsaj upamo, le postal mejnik in se bo kolesje priznanja nepriznanih manjšin v Sloveniji bolj hitro zavrtelo v pravo, pozitivno smer. Še en primer za konec: Nemška manjšina je uradno priznana v vseh državah naslednicah Avstro-Ogrske monarhije, razen v Sloveniji.

Jan Schaller

SVET EVROPE je vodilna organizacija za človekove pravice na evropski celini. Svet Evrope sestavlja 46 držav-članic, med njimi tudi vse države članice Evropske unije. Vse države članice Sveta Evrope so podpisale Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, pogodbo za zaščito človekovih pravic, demokracije in pravne države. Izvajanje konvencije v državah članicah nadzoruje Evropsko sodišče za človekove pravice.

   OKVIRNA KONVENCIJA ZA VARSTVO NARODNIH MANJŠIN, je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 10. novembra 1994 in je začela veljati 1. februarja 1998. Konvencija določa načela, ki jih morajo spoštovati države-članice in določa cilje, ki jih morajo doseči države-članice, da bi zagotovile varstvo narodnih manjšin. Besedilo okvirne konvencije je na voljo v nagleškem, francoskem, slovenskem, hrvaškem, nemškem, srbskem, madžarskem, italijanskem in romskem jeziku na spletni strani

SVETOVALNI ODBOR o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin je neodvisno telo, ki Odboru ministrov Sveta Evrope pomaga pri ocenjevanju ustreznih ukrepov, ki so jih pogodbenijce okvirne konvencije sprejele za uresničevanje v njej določenih načel.
PETO POROČILO- MNENJE O SLOVENIJI, ki ga je pripravil Svetovalni odbor o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin, je bil uradno objavljen 22.9.2022(ACFC/OP/V(2021)9 in obsega 196 točk.

OPOZORILO-POJASNILO
V PETEM MNENJU, ki je objavljeno v slovenskem jeziku na spletni strani Urada vlade za narodnosti kot Peto periodično poročilo o izvajanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji je v slovenskem prevodu žal objavljen dobesedni prevod iz angleščine ethnic group, nemško Volksgrupe, v slovenščini nemška skupina, kar je napačno, ker to ni vsebinski, pomenski, semantični prevod iz tujega jezika. Nemška manjšina v Sloveniji je narodna skupnost, kot vse priznane in nepriznane narodne skupnosti v Sloveniji in zavrača uporabo pogosto napačno uporabljene skovanke nemška narodna skupina, saj nismo nemški turisti, ki smo prišli na ogled Slovenije, ampak tu, na ozemlju današnje Slovenije, živimo avtohtono že od 10. stoletja. Uporabo takega izraza razumemo kot diskriminacijo, namerno žalitev.