Srečanje obeh predsednikov je bilo sicer že dalj časa načrtovanje in celo prestavljeno za nekaj dni, zaradi obolelosti avstrijskega predsednika Van der Bellna. Sicer protokolarni obisk, sprejemi tudi pri drugih predstavnikih oblasti v Sloveniji, ki so odmevali tudi v medijih, je bil tokrat s posebno pozornostjo namenjen položaju pripadnikov nemško govoreče, uradno v Sloveniji še vedno nepriznane narodne skupnosti. Tako se je avstrijski zvezni predsednik dr. Alexander van der Bellen ločeno srečal s predstavniki nemško govoreče manjšine v Sloveniji, ki so organizirani v devetih kulturnih društvih po Sloveniji.

      Teden dni pred tem je bilo namreč v Ljubljani dvodnevno srečanje svetovalne skupine Sveta Evrope o izvajanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, kjer je nemška manjšina v Sloveniji predstavila svoj koncept Pravne enakopravnosti nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Nemška manjšina v Sloveniji namreč že vedno ni uradno priznana kot avtohtona manjšina (uradno je celo samo etnična skupina, niti skupnost) , čeprav so nemško manjšino priznale že vse ostale države, naslednice nekdanje velike Avstro-Ogrske monarhije.

      Tako je bilo tudi veliko presenečenje, da je bila zaključna tiskovna konferenca obeh predsednikov Boruta Pahorja in Van der Bellna v petek v reprezentančni vili Podrožnik namenjena, ob prisotnosti predstavnikov nemško govoreče manjšine prav položaju oz. nepriznanju te manjšine v Sloveniji. Predsednik Borut Pahor se je v letošnjem letu kar nekajkrat srečal z nemško govorečo manjšino v Sloveniji in prisluhnil njihovim težavam. Zato ni čudno, da je Borut Pahor v svojem nagovoru izpostavil povezovalnost manjšine kot most med obema narodoma.

      Borut Pahor je med drugi v svojem nagovoru dejal: « Nemško govoreči državljani Slovenije ste dediči nekdaj na Slovenskem močno prisotne skupnosti. Vendar pa se danes počutite pogosto odrinjene in ne dovolj priznane. Občutek imam, da mi to sobivanje pogosto zapostavljamo, čeprav je naša zgodovina tako tesno prepletena, pomembno pa je tudi sedanje tesno gospodarsko sodelovanje. Žal je 20. stoletje prineslo tudi veliko gorja in žal tudi Slovenci nismo znali vedno ustrezno razločevati med tistimi, ki so raznarodovali slovenstvo ali celo zagrešili vojne zločine in tistimi, ki so po rojstvu in identiteti pripadali tukaj nemškemu narodu in od nekdaj živeli med nami in z nami. Med vojno in po vojni je bilo vaši skupnosti storjeno veliko krivic, nacioalizacija je bila krivična in še danes ni v celoti vse povrnjeno.

     Rad bi poudaril da kljub temu, da niste v naši ustavi posebej omenjeni, velja tudi za vas in vaš jezik zaščita. Graditi moramo na soodvisnosti in povezovalnosti naših narodov in osebno mislim, da lahko za izboljšanje položaja nemško govoreče narodne skupnosti naredimo še veliko tudi v sedanjih ustavnih okvirjih, za kar se bom zavzemal tudi v bodoče.«

      Predsednik republike Avstrije Aleksander Van der Bellen se je Borutu Pahorju v svojem nagovoru naprej zahvalil za to sicer zadnje srečanje v Ljubljani in predvsem njegov trud za ohranitev jezika in kulture nemško govoreče manjšine. »Različnost nas ne ogroža, ampak nas bogati. Obe manjšini, slovenska v Avstriji in nemška v Sloveniji morata biti mostova povezovanja in izboljšanja sodelovanja. Avstrija zato že dolgo podpira uradno priznanje nemške manjšine v Sloveniji in to potrjujejo tudi vse štiri sprejete resolucije avstrijskega parlamenta. Gre za novo politično kulturo, manjšine je treba spodbujati in jih prilagajati aktualnim danostim.     

       Poudarjanje znanja dveh jezikov na tem tesno povezanem območju nas samo bogati in tako uresničujemo tudi skupne interese Evropske unije po še tesnejšem sodelovanju. Zato hvala vam predstavnikom nemške manjšine v Slovenije, da gradite te mostove povezovanja na obeh straneh meja.«
Predsednika sta svoje srečanje nadaljevala v petek še v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju. Skupaj sta obiskala razstavo v Fürstovi hiši, kjer ju je sprejela družina Fürst in jima na kratko predstavila pet generacij družine Fürst, ki se je sedaj z denacionalizacijo spet vrnila k svojim koreninam na Ptuju.

      Predsednika Borut Pahor in Aleksander Van der Bellen sta pozno popoldne na ptujskem gradu, ob koncu uradnega obiska, odkrila še klopco prijateljstva med narodoma , ki bo trajni spomin na njuno dolgoletno sodelovanje najvišjih državnikov, predstavnikov sosednjih držav.

Jan Schaller