Koncert komornega zbora Hugo Wolf v nedeljo, 26. novembra v Viteški dvorani Mariborskega gradu je bil posvečen 120. obletnici smrti Huga Wolfa (1860-1903) in sočasno 110-letnici mariborskega starega, glavnega mostu, zgrajenega leta 1913. Mogoče malo nenavadna povezava, a po obrazložitvi bo vse jasno.

    Mladi Hugo Wolf je namreč v Mariboru na Glavnem trgu obiskoval gimnazijo, in takrat je imel Maribor le en leseni most na Lentu in še tega je hudourna Drava pogosto odnesla. Danes sta levi in desni breg Drave povezana z enajstimi mostovi, od elektrarniškega do avtocestnega, zadnji, najnovejši most, pa je postavljen na kraju prastarega mostu na Lentu. Tudi če bi Hugo Wolf hotel opevati glavni most na Glavnem trgu, tega ne bi mogel, saj je bil glavni mariborski most zgrajen šele deset let po njegovi smrti.

     Je pa dobil mesto v njegovi glasbi nek drugi pomemben most – Karlov most v Pragi, saj je uglasbil Goethejevo pesnitev St. Nepomuks Vorabend (Predvečer Svetega Nepomuka): Lučke odsevajo na valovih, otroci pojo z mostu, zvonjenje odmeva iz cerkva … Janez Nepomuk je tudi pri nas spoštovan svetnik, ki ga je kralj Vaclav dal utopiti v Vltavi, ker mu ni hotel izdati kraljičine spovedi. Velja za priprošnjika pred nevarnimi vodámi in usoda je hotela, da so prav te povzročile tudi Wolfovo smrt: na Traunsee je padel v valove, sicer priplaval do obale, potem pa se v paniki ure dolgo premočen skrival v grmovju in ko so ga prijatelji končno našli in vročičnega odvedli v bolnico, se mu je stanje le še slabšalo, vse do njegove smrti 22. februarja 1903.

       Z nekim drugim mostom, Mostom na Drini si je Ivo Andrič, graški študent in med drugim tudi mariborski zapornik, prislužil Nobelovo nagrado, zato ni presenetljivo, da so mu radi pripisali tudi priljubljeno pesem »Ne ruši mostov, morda se boš moral vrniti«. V resnici je njen avtor Vladimir Čerkez in je izšla leta 1969 v njegovi zbirki »Stihovi«. Kot da bi sicer leta 1990 umrli pesnik slutil prihajajočo tragedijo, ko bodo mostovi leteli v zrak in se podivjane vojske ne bodo spraševale: Kaj pa potem, ko se bomo želeli vrniti?

     Sicer pa je Maribor nastal zaradi mostu, kot povezava, prehod preko Drave. Most je simbol našega mesta: za Glazerja »Maribor z mosta«, za Koviča »Tam je reka s trdnimi mostovi«. In vselej, ko so mariborski mostovi padali, so za ljudi nastopili težki časi. Iz tega spoznanja se je porodila ideja, da bi s pomočjo Čerkezovih stihov »Ne ruši vseh mostov« povezali 120-letnico smrti Huga Wolfa, mariborskega dijaka, s 110-letnico nastanka mariborskega glavnega mostu. Kot posvetilo prijatelju Alešu Marčiču in Komornemu zboru Hugo Wolf pa je Čerkezove stihe prelil v zborovsko pesem Ambrož Čopi.
In naj bodo mostovi tudi simbolno sporočilo Društva nemško govorečih žena, ki ima v svojem imenu besedo Mostovi, kot povezovanje.

     Koncertu komornega zbora Huga Wolfa je bil tokrat v prekrasni viteški dvorani mariborskega gradu. Mestni grad je dal zgraditi v letih 1478-1483 cesar Friederich III, kot sestavni del obzidja, v obrambi pred Turki. Grad so različni lastniki večkrat prezidali in dozidali. Svojo končno podobo je grad dobil leta 1823, najpomembnejša sprememba pa je bila v drugi polovici 17. stoletja, ko so zgradili reprezentativno viteško dvorano, še danes ponos gradu in Maribora.

      In prav v tej viteški dvorani, kjer je zmanjkalo celo sedežev za obiskovalce, smo v prvem delu koncerta poslušali 24 melodij Huga Wolfa iz njegovega drugega zvezka Italijanske pesmaric. Zapeli so jih člani Vokalnega ateljeja Robert Stolz, Dora Ožvald in Petra Crnjac, sopran, Barbara Juteršek, mezzosopran, tenorist Bogdan Stopar in basbaritonist Blaž Stajnko.

      V drugem delu koncerta se nam je predstavil celoten komorni zbor Hugo Wolf, ki ga vodi zborovodja Aleš Marčič, prav tako najprej s Hugom Wolfom, njegovimi skladbami Einkehr, Ergebung in njegovo najbolj znano melodijo »Im stillem Friedhof«.
Sledila je krstna izvedba skladbe, ki jo je napisal Ambrož Čopi po že omenjenih verzih Vladimirja Čerkeza »Ne ruši vseh mostov, morda se boš moral vrniti« In morda še eno naključje, praizvedba je bila ob 100. obletnici rojstva Vladimirja Čerkeza. Mostovi nas naj povezujejo, je dejal avtor Ambrož Čopi, ki se je udeležil krstne predstavitve novonastale skladbe in požel skupaj s pevskim zborom dolg aplavz publike.

   Pevci so nas nagradili še z dvema melodijama, ki sta prav tako akustično odmevali v pravem ambientu- viteški dvorani mariborskega gradu.

Tekst Jan Schaller
Foto: Marko Leljak