General Rudolf Maister je z vojaškim prevratom ob koncu prve svetovne vojne novembra 1918 prevzel v Mariboru oblast in samovoljno odločil, da bo poslej Maribor slovenski oz. sestavni del nastajajoče južnoslovanske države.

      No resnica je ta, da je bil to le vojaški prevzem in je Maribor dva meseca vodil še vedno nemški občinski svet z nemškim županom dr. Schmidererjem. Eden izmed poglavitnih razlogov za več kot dvomesečno »zakasnitev« prevzema tudi civilne oblasti v Mariboru tiči tudi v tem, da je bil celotni uradniški aparat izključno v rokah nemškega prebivalstva in nova oblast sploh ni imela dovolj kadra slovenskega rodu, ki bi bil sposoben prevzeti celotno uradništvo.

      In tudi prevzem uradniškega dela mesta Maribor ni bil tako preprost. No 3. januarja so na silo degradirali dotedanjega nemškega župana dr. Schmidererja. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo prišlo do nemške reakcije, saj mariborski Nemci niso imeli namena prepustiti največjega in najpomembnejšega mesta Spodnje Štajerske.

     Meje med novima državama še niso bile dokončno zarisane, na Koroškem so boji potekali še tudi v začetku 1919. In čeprav je po prevzemu županovanja bila v mestu Maribor oblast že v slovenskih rokah, so mariborski Nemci veliko pričakovali od obiska zavezniške razmejitvene komisije, pod vodstvom ameriškega polkovnika Shermana Milesa 27. januarja 1919 v Mariboru, ker ga je zanimala etnična sestava prebivalstva.

      Še pred poldnevom so bile mestne ulice prepolne demonstrantov. Na Glavnem trgu se je zbralo več kot 10.000 demonstrantov – Nemcev, ki so od polkovnika Milesa zahtevali, da Maribor z okolico ostane nemški. Množica je pričela pritiskati na magistrat, ki ga je branilo le dvajset slovenskih vojakov. Tudi po opozorilnih strelih v zrak se množica ni razbežala, pritisk se je še povečal in zato so slovenski vojaki pričeli streljati direktno v množico. Izstreljenih je bilo okoli petdeset nabojev.

     Prostor pred magistratom je preplavila kri, ljudje so se razbežali na vse strani in se spotikali ob mrtve in hudo ranjene. Takoj je bilo mrtvih pet Nemcev, med 63 ranjenimi, pa je potem v bolnici zaradi hudih poškodb umrlo še osem oseb. Rezultat krvavega ponedeljka je bilo tako 13 mrtvih Nemcev.

     Ob 105.letnici dogodka, v soboto, 27. januarja 2024 je Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi »Maribor skupaj z društvi pregnanih na Avstrijskem Štajerskem pripravilo krajšo slovesnost na Glavnem trgu, ob kužnem znamenju, potem pa so udeleženci z obeh strani meje v društvenih prostorih obujali spomine na ta dogodek, ki je s streljanjem na demonstrante dokazal, da je bil strah domačinov Nemcev v Mariboru upravičen, da bodo z novo slovensko oblastjo v Mariboru kršene osnovne človekove pravice nemškega prebivalstva mesta – življenje, privatna lastnina in osebna svoboda.

Tekst in foto Jan Schaller