Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (1) je bilo leta 1991 * 52.631 zdomcev (2), od tega po objavljeni tabeli 51, na strani 124  *71 % (37.368) zdomcev Slovencev. Po podatkih nemškega notranjega ministrstva ima od teh (nekdanjih) »stalnih prebivalcev Slovenije »24.630 (tudi) nemško državljanstvo, nekateri dvojno, eni, rojeni v Nemčiji povečini le nemško državljanstvo, torej tudi uradno niso več »stalni prebivalci Slovenije (2)«

    To našo tezo potrjuje tudi tekst Marijanca Ajša Vižintin (3): Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji, ki pravi:« Izseljeni iz Slovenije v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, poimenovani zdomci, ker naj bi odšli z doma le za nekaj let, so večinoma postali izseljenci. Čeprav so sprva v Nemčijo odšli večinoma le za nekaj let »kot gostujoči delavci- gastarbajterji«, z namenom privarčevati nekaj denarja, zgraditi hišo v Sloveniji in se vrniti, so večinoma v Nemčiji tudi ostali. Med izbranimi cilji je bila za Slovence Nemčija poleg Avstrije spet ena od najpogostejših izbir.«

   Marjan Drnovšek (4) (2009: 59–60) na podlagi statističnih podatkov ocenjuje, da je v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja v evropske države migriralo 80.–100.000
Slovencev. Leta 1991 je bilo na začasnem delu v tujini 40.427 Slovencev, skupaj z družinskimi člani pa je zunaj Slovenije živelo 116.986 slovenskih državljanov (5).

    Michael Medved (3) (2014) pravi, da si nikakor ni mislil, da je odšel za stalno: »Večinoma vsi zdomci, ki smo tu, smo mislili, da bomo tu nekaj let, da bomo zaslužili nekaj denarja in si ustvarili svoj dom-hišo v Sloveniji. A življenje prinaša svoje, tu smo se ustalili, si ustvarili družino.« Nekaj Slovencev se je po upokojitvi vrnilo v Slovenijo, a večina jih je ostala zaradi otrok in vnukov v Nemčiji. Nemčija je (že davno) postala njihov (drugi) dom, tako zanje kot za njihove otroke in (pra)vnuke: »Načrtovala sva, da bova v Nemčiji nekaj let, da si zgradiva hišo – a sva ostala, v Nemčiji sva že 35 let. Otroci zrastejo, gredo v šolo, iščejo partnerje, poiščejo si službo – doma so v Nemčiji. Partnerji so največkrat domačini, Nemci – ali drugi priseljenci, druge nacije – kamor pač ljubezen pade. Otroci živijo tu in zato smo se tudi mi odločili, da ostanemo. Večkrat se vračamo v Slovenijo, domov, s celo družino, tudi vnuki, približno petkrat na leto. Vsi radi potujejo domov – in se tudi radi vračajo nazaj, domov v Nemčijo (3).

      Govorimo lahko o štirih obdobjih izseljevanja iz Jugoslavije: nelegalno pred letom 1963; legalno do leta 1973, ko se je izseljevanje povečevalo zaradi gospodarske krize v Jugoslaviji; med leti 1974-1979 zaradi gospodarske krize v Nemčiji izseljevanje stagnira; v osemdesetih letih se je nekaj ljudi vrnilo v Jugoslavijo, a je vrnitev zavirala tudi kriza doma. Slovenska osamosvojitev (1991) na selitvene tokove ni imela vpliva, se pa izseljevanje Slovencev znova povečuje v 21. stoletju. V letih 2013 in 2014 se je iz Slovenije izselilo okoli 14.000 ljudi, od tega je skoraj polovica slovenskih državljanov odšla v Avstrijo ali Nemčijo; približno toliko ljudi se je v Slovenijo tudi priselilo. Priseljeni v Nemčijo v 21. stoletju večinoma ne gradijo hiš v Sloveniji in ne razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo po nekaj letih dela v tujini (3).

    Torej imamo že na začetku težave s pojmi – semantičnimi pomeni besed, ker zdomci, kot je opisano zgoraj niso pravi zdomci, ampak (stalni) izseljenci. Zanimivo je, da so v socialistični Jugoslaviji »gastarbeiterji-zdomci« bili uradno »delavci na začasnem delu v tujini«, ob času velike noči so prišli uradno na »prvomajske počitnice«, in decembra niso prišli na božično praznovanje ampak na »novoletne počitnice«.

   Tako so danes pravzaprav (ne)pravi zdomci oz. »zdomci« resnični »delavci na začasnem delu v tujini«, tisti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in delajo med tednom v tujini, Avstriji, Nemčiji in prihajajo domov k družini le čez vikend in med počitnicami. Ti so tudi uradno slovenski nerezidenti, saj plačujejo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v tujini ter davke v državi, kjer delajo, so pa statistično resnični »stalni prebivalci Slovenije«
In potem je tu še tretja skupina »zdomcev«, dnevni migranti, nemško »pendlerji«. Okoli 30.000 Slovencev se vozi vsak dan v Avstrijo na delo, ker zanje v Sloveniji ni dela. V bistvu so nerezidenti Slovenije, saj preživijo več kot 50 % dni v letu v Avstriji; več kot 183 dni na leto v tujini (44 tednov po 5 dni je namreč 220 dni).

     Zakaj se sploh ukvarjamo z zdomci, izseljenci in migranti (o teh več pozneje). Statistiki in politika nam namreč razlagajo, da je večina »nemško govorečih v Sloveniji« zdomcev in tako ni nobenega razloga za priznanje nemško govoreče manjšine, ker ta ni avtohtona, ampak jo večinsko ustvarjajo zdomci.

    No take izjave so že malo nerodne, celo žaljive. Ob popisu prebivalstva na ozemlju današnje Slovenije še v času Avstro-Ogrske monarhije je živelo (na današnjem ozemlju Slovenije) skupno *1.128.960 ljudi (6), od tega je bilo ob popisu leta 1910 *106.255 ali 9,4 % nemško govorečih (Umgangssprache). Ob naravnem prirastu bi v letu 2002, ko je na istem ozemlju živelo skupaj *1.964.619 prebivalcev (7) pomenil 9,4 % nemški delež 184.619 nemško govorečih v Sloveniji. Če ne bi bilo vojne in še pomembneje, povojnega eksodusa nemškega prebivalstva v Sloveniji.

    Preseneča pa nas predvsem uradno popravljanje statističnih podatkov za leto 1991, ko so objavljeni podatki ob popisu 2002 pri podatkih za leto 1991 pripis, da so podatki preračunani, popravljeni in sicer tako, da so odšteti t.i. »zdomci«. Po uradni razlagi torej leta 1991 ni bilo statistično *1543 ljudi z nemškim materinim jezikom (prvotni podatek) , ampak samo še 1093, je pa potem ob podatku za leto 2002 ta podatek naraste kar na *1.628, torej porast v desetih letih za 49 %, kar ne dosežejo niti najbolj plodna plemena, narodi. In tako objavljanje podatkov, kot da je to loterija je nevarno, neresno in žaljivo.

     V biltenu (1) na strani 116, zadnji odstavek, namreč piše »z letom 1910 se konča serija avstrijskih popisov. Sledi sedemintridesetletno obdobje brez podatkov ali ocen o narodni sestavi prebivalstva Slovenije. Jugoslovanska popisa 1921 in 1931 ne dajeta možnosti niti za približne ocene narodne sestave«. Torej pomeni, da podatki o »Nemcih« iz leta 1921*41.514 in leta 1931 *28.998 niso verodostojni in jih statistika sploh ne bi smela uporabljati, ker je to čisto zavajanje z nereprezentativnimi podatki.

   Ampak gre še hujše. Na strani 40 in 41, ko je govora o socialističnih popisih namreč lahko preberemo (daljši citat, se opravičujem) »Prvo odstopanje od splošne obveznosti dajanja pravilnih in popolnih odgovorov se pokaže v popisu leta 1971 in sicer pri vprašanju o narodni pripadnosti. To vprašanje je bilo namreč izvzeto iz obveznega odgovarjanja, čeprav zakon o popisu prebivalstva v letu 1971 tega ni predvidel. V popisih 1971, 1981, 1991 in 2002 tako opredeljevanje o narodni pripadnosti ni bilo obvezno (tabela 7). Poleg narodne pripadnosti je bilo v popisih 1991 in 2002 iz splošne obveze odgovarjanja na popisna vprašanja izvzeto tudi vprašanje o veroizpovedi. Iz obveze odgovarjanja sta bila v popisu 1991 izločeni tudi vprašanji »o pogovorni jezik v družini in okolju«, ker naj bi bilo na njuni osnovi mogoče sklepati o narodni pripadnosti prebivalstva«. Torej so vsi ti podatki nereprezentativni, neverodostojni, ker niso bili obvezni in na osnovi podatkov, ki jih sedaj uradna statistika objavlja, sama ne upošteva svojega argumenta (stran 41) »ni mogoče sklepati o narodni pripadnosti prebivalstva«.

   No pa se vrnimo nazaj k zdomcem in statističnim zmotam uradne statistike. Če nam v Biltenu (1) na strani 124 (Selivnost) v tabeli 51 prikažejo, da je ob popisu 1991 stalno prebivalstvo brez zdomcev 1,689.657 in ob tem zapišejo da je po narodni pripadnosti od tega 88,3 % Slovencev je torej ta številka 1,491.967 Slovencev, kar seveda ni res, saj je na strani 141 tabela 61 za leto 1991 pravilno število prebivalcev Slovenije *1,913.355 in je torej v tabeli opredeljenih kot Slovenec 1,689.657 oseb, kar je potem ta odstotek 88,31. Male zmote velikih umetnikov.

     Pa to še ni vse. V popisu 20027 je namreč tabela 16. priseljeni v Slovenijo, po državi prvega prebivališča- torej država rojstva, od leta 1940 do leta 2001: se je v Slovenijo priselilo 2.798 ljudi iz Avstrije, kot države prvega prebivališča in 6.128 iz Nemčije, ki so bili tam rojeni(prvo prebivališče). Torej bi moralo biti v Sloveniji danes ob nepriznani nemški manjšini dodatno statistično še vsaj 8.926 »Nemcev«, kar je 8 x več kot ob uradnem popisu 1991, ko je v popravljenih podatkih kot materinski jezik-nemški številka *1.093. Ojoj.

     Dolžni smo vam še pojasnilo, kaj so «slovenski« emigranti, na kratko = kdor se izseli v tujino zlasti iz političnih razlogov. Medtem avtorica Milena Bevc (8) enači emigrante z zdomci, kar seveda ni res in ustvarja samo zmedo v pravilnem pojmovanju. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu (9) ocenjuje, »da je slovenskih zdomcev, izseljencev ter njihovih potomcev okoli 500.000… Po drugi svetovni vojni so Slovenijo sprva zapuščali zaradi političnih razlogov=emigranti«. Teh slednjih je po neuradnih podatkih okoli 50.000, ki so odšli pretežno v Severno in Južno Ameriko.

     Nikjer v uradnih slovenskih podatkih pa ne piše, da danes v Severni Ameriki živi večina »Gottscheer- nemških Kočevarjev« nekdanjih prebivalcev na ozemlju Slovenij, ki so pravi politični emigranti in se jih Slovenija tudi danes odpoveduje kot gobavcev. Ob tem pa so ti emigrirani nemški Kočevarji danes izjemno aktivni v svojih društvih in organizirajo številne prireditve, srečanja (tudi med ZDA in Kanado) volijo celo »Miss Kočevarjev«. Še manj pa je znano, (slovenska politika to celo zanika), da je na avstrijskem Koroškem ob koroških Slovencih kar veliko izgnanih »Slovencev-nemških Kočevarjev«, ki so tam našli svojo novo domovino, so zelo dobro organizirani, imajo svoj center na gradu Krastowitz , kjer prirejajo nekajkrat na leto srečanja, v bližini pa je cerkev sv. Ulricha, romarska pot, ki je sedaj spominska cerkev nemških Kočevarjev.

   Predvsem pa je za nemške Kočevarje, tiste preostale v Sloveniji in »vse zamejske« povečini izseljene iz 600 letnega domovanja na Kočevskem, pomemben časopis GOTTSCHEER ZEITUNG (10) (od leta 1903, med letoma 1919-1941 izhajal v Kočevju), sedaj izhaja v Celovcu in je delno pisan v Kočevarščini, delno pa v nemščini. Prav ta časopis dokazuje z vsako številko, da Kočevarski Nemci še niso izumrli, čeprav so jih v Sloveniji že vsi odpisali in je nekoč kot šala, da so včasih na Kočevskem živeli nemški Kočevarji in medvedi, danes pa le še medvedi, postala žal že skoraj resnica.

1  SLO Statistični Bilten -2 Posebna publikacija-, Ljubljana 2003, stran 124
2  zdomci so po uradni razlagi stalni prebivalci Slovenije, ki delajo v tujini in njihovi družinski člani, ki tam živijo z njimi.
3  Marijanca Ajša Vižintin: Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji:
4 Drnovšek, Marjan (2009): Fragments from Slovenian migration history, 19th and 20th centuries

⁵ Zaradi pomanjkanja in/ali načina zbiranja informacij je težko določiti točno številko; uradni statistični podatki za leto 1971 npr. kažejo, da je bilo na začasnem delu v tujini 48.086 delavcev (59,9 odstotka moških in 41,01 odstotka žensk), od tega jih je 29.901 delalo v Nemčiji – toda podatki zajemajo le delavce, ki so se v Nemčiji zaposlili s posredovanjem službe za zaposlovanje (in ne vključujejo individualnih odhodov v okviru zasebnih migracijskih mrež); v podatke so bili zajeti le delavci pri podjetjih, v katerih je bilo zaposlenih več kot pet Slovencev; podatki niso zajeli delavcev, ki so iz Slovenije v Nemčijo odšli pred letom 1966. Po ocenah FrancijaStareta se je mimo Komunalnih zavodov v Nemčiji v letih 1972–73 zaposlilo okoli 10 odstotkov delavcev iz Slovenije, leta 1971 in prej pa okoli 35 odstotkov (Toš idr. 2014: 74–79).

⁶  Stefan Karner: Slowenen und seine »Deutschen«, stran 11

⁷  Popis 2002 – Statistični urad RS,  Internet, tabela  53.

⁸ Milena Bevc:  Slovenski emigranti na začetku devetdesetih let

⁹ Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu skrbi za vzdrževanje in krepitev odnosov s slovensko manjšino v sosednjih državah ter s slovenskimi zdomci in izseljenci po svetu

¹⁰ Gottscheer Zeitung- mit der Heimat im Herzen,  über Land und Meer verbunden, Mitteilungsblatt der Gottscheer Landmanschaft