Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih je pogodba Sveta Evrope, ki države podpisnice zavezuje k spodbujanju uporabe njihovih tradicionalnih manjšinskih jezikov na vseh področjih javnega življenja. Češka je listino ratificirala leta 2006, veljati pa je začela leta 2007 in se v različnem obsegu uporablja za nemščino, moravsko hrvaščino, poljščino, romščino in slovaščino.

     Češka se je v letu 2023 zavezala, da bo izvedla 35 ukrepov za pospeševanje nemščine, kot manjšinskega jezika, iz dela III Listine. Te ukrepi se sedaj uporabljajo v osmih okrožjih (okresy): Cheb/Eger, Karlovy Vary/Karlsbad, Sokolov/Falkenau, Liberec/Reichenberg, Usti nad Labem/Aussig, Česky Krumlov/ Krummau,Opava/ Troppau inSvitavy/ Zwittau. Gre za zgodovinski trenutek, saj nekdanja Češkoslovaška od nastanka leta 1918 in Češka republika še nikoli nista sprejeli zakona, ki bi bil posebej namenjen celostnemu spodbujanju nemškega jezika.

Nove obveznosti za Češko državo

      V izobraževalnem sistemu je treba v teh osmih območjih v vseh javnih vrtcih, osnovnih, srednjih in poklicnih šolah zagotoviti dvojezični pouk v nemškem jeziku v obsegu vsaj 50 % tedenskega pouka. V skladu s sprejetimi obveznostmi dvojezični pouk ne sme biti odvisen od prošenj družin/učencev ali minimalnega števila učencev. Namesto tega morajo oblasti dvojezično poučevanje zagotavljati brez osebnih prošenj-zahtev.

    Država se je tudi zavezala, da bo zagotovila potrebno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje učiteljev. V šolah naj bi se poglobljeno poučevala tudi nemška zgodovina in kultura v Češki republiki. Poleg tega naj bi pouk nemščine kot predmeta ali več predmetov v nemškem jeziku ponudili tudi v tistih delih države, kjer se nemščina tradicionalno ni uporabljala, torej tudi izven osmih tradicionalno nemško govorečih območij. Ustanoviti je treba neodvisen nadzorni organ, ki bo stalno spremljal učinkovitost poučevanja nemškega jezika in po potrebi sprožil izboljšave.

       Nemščina kot edini jezik, ki ga varuje Listina, ne sme biti na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah ponujena le kot predmet (germanistika), temveč se mora uporabljati tudi kot jezik pri drugih predmetih. To zagotavlja nadaljevanje tradicije nekdanje Nemške univerze v Pragi ter nemških tehničnih univerz v Pragi in Brnu.
Več obveznosti se nanaša na uporabo nemščine pred sodnimi organi (kazenski, civilni in upravni postopki) ter pred državnimi, regionalnimi in mestnimi/občinskimi organi. Prav tako se bo spodbujala priprava pravnih dokumentov v nemščini (npr. zasebnih pogodb) ter uporaba in prevzemanje-vračanje nemških priimkov.

    Na področju medijev je treba pripraviti dovolj dolge javne in zasebne televizijske in radijske oddaje v nemškem jeziku. Poleg tega je treba spodbujati druge avdiovizualne (npr. nove/socialne) medije v nemščini. Organi se zavezujejo, da bodo spodbujali tudi izdajo dnevnega časopisa v nemškem jeziku. Sprejem televizijskih in radijskih programov v nemškem jeziku iz tujine prav tako ne sme biti predmet nobenih (pravnih ali tehničnih) omejitev.

     Na različnih področjih je treba spodbujati kulturne prireditve in ustanove v nemškem jeziku. Ta obveznost velja tudi v tistih delih države, kjer se je nemščina tradicionalno uporabljala in se sedaj ne uporablja. Predstavniki Nemcev bi morali biti stalno vključeni v kulturne dejavnosti v nemškem jeziku. Poleg tega je predvidena ustanovitev organizacije, ki bi zbirala, predstavljala in objavljala kulturna dela v nemškem jeziku. Češka se poleg tega zavezuje, da bo v svoji kulturni politiki ob nastopih v tujini sočasno spodbujala nemški jezik in kulturo.

     Država se tudi zavezuje, da bo nasprotovala morebitnim praksam, ki ovirajo uporabo nemškega jezika v gospodarskem in družbenem življenju. Poleg tega naj Češka republika zaprosi za pomoč ali sklene sporazume z drugimi državami, v katerih je nemščina večinski ali manjšinski jezik, da bo spodbujala nemščino. Spodbujati je treba tudi sodelovanje čeških občin in regij z nemško govorečimi lokalnimi oblastmi v tujini.

Listina spodbuja družbeni pomen nemškega jezika

    Nove zaveze so strateški odgovor na strukturne težave, s katerimi se je doslej soočalo spodbujanje nemškega jezika na Češkem. Ukrepi za spodbujanje jezika so bili na primer pogosto zavrnjeni zaradi domnevno premajhnega števila Nemcev. Vendar Listina ni namenjena le pripadnikom nemške manjšine, temveč vsem “uporabnikom” nemščine ne glede na njihovo etnično pripadnost. V skupino uporabnikov nemškega jezika na Češkem torej spadajo tudi Čehi in druge nenemške manjšine, ki se učijo nemščine kot tujega jezika in jo občasno uporabljajo v takšnem ali drugačnem kontekstu – na primer kot učenci nemščine pri pouku tujega jezika. Zato je nemščina največja jezikovna skupina, ki jo varuje Listina. Medkulturni pristop Listine preprečuje, da bi bila nemščina zreducirana na jezik narodne manjšine, in ji namesto tega daje družbeno vlogo nacionalnega jezika.

Druga strateška prednost v primerjavi s tradicionalno manjšinsko zakonodajo je, da določbe Listine pomenijo obveznosti za državo, ki jih mora izvajati na lastno pobudo. Izvajanje torej ni več odvisno od posameznih Nemcev ali njihovih združenj, ki zaprosijo za uresničevanje pravic.

Dolga pot do uspeha

    Ko je Češka leta 2006 ratificirala Listino, je za poljski jezik izbrala minimalno zaščito iz dela II Listine z 12 ukrepi za pospeševanje rabe in dodatnih 44 določb iz dela III, tj. skupaj 56 podpornih določb. Za slovaški jezik je bilo izbranih skupaj 49 (12+37). Za nemščino, romščino in moravsko hrvaščino pa se je uporabilo le minimalno varstvo v skladu z delom II z 12 ukrepi za pospeševanje rabe manjšinskega jezika .

     Dejstvo, da nemščina takrat ni bila zaščitena že po III. delu, je v nacionalni in mednarodni primerjavi pomenilo neupravičeno neenako obravnavo. Odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki spremlja izvajanje Listine v državah podpisnicah, je že v svojih preglednih poročilih iz let 2012 in 2015 ugotovil, da je nemščina primerna za uporabo III. dela. Leta 2018 je odbor priporočil, naj Češka republika v sodelovanju z Nemci preuči uporabo dela III v nemščini.

     Nacionalni zbor nemških društev na Češkem je 18. julija 2019 predsednika vlade zaprosil za uporabo 42 določb dela III. Svet vlade za narodno manjšino je 22. oktobra 2019 v ta namen ustanovil delovno skupino in 8. januarja 2021 vladi dokončno priporočil uporabo III. dela v nemščini. Vlada je predlog potrdila 14. decembra 2022, senat 13. julija 2023, parlament pa 13. decembra 2023. Češka je 28. februarja 2024 obvestila Svet Evrope, s čimer je ukrep tudi začel veljati.

     Novih 35 ukrepov za pospeševanje velja v osmih zgoraj omenjenih okrožjih, ki so bila izbrana tako, da predstavljajo večje tradicionalno nemško jezikovno območje na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Okrožji Svitavy/ Zwittau in Opava/Troppau sta tradicionalna nemška jezikovna otoka. Na drugih območjih Češke republike, kjer se je tradicionalno govorila in se govori nemščina, se še naprej uporablja del II Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.

Martin Herbert Dzingel