PREDSTAVITEV DRUŠTVA
Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je bilo na pobudo v Mariboru in okolici živečih nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji, ustanovljeno leta 2000. Namen društva je ohranjanje jezikovnih, etničnih in kulturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije, predvsem pa doseči priznanje nemške manjšine v Sloveniji. V tem smislu društvo poglablja in širi stike med nemško govorečimi in njihovimi potomci v domovini in po svetu ter si prizadeva ustvariti in negovati vezi tudi z drugimi narodnostmi na področju Republike Slovenije in tudi preko meja.
Dejavnost društva so jezikovni tečaji nemškega jezika za odrasle in otroke ter druge oblike izobraževanja kot so likovni tečaji, računalniški tečaji za seniorje, vsakoletno izdajanje dvojezičnega zbornika z nemško manjšinsko literaturo in s kulturno dejavnostjo v obliki vsakoletnega decembrskega koncerta, literarnih večerov, likovnih razstav, ustanovitvijo komornega zbora »Hugo Wolf«, ki se lahko pohvali z odmevnimi koncerti, nepolitično vrednotiti prispevek Mariborčanov nemškega porekla k mariborski in slovenski kulturi, ki sta se v Mariboru stoletja ustvarjalno prepletali, v nesrečnih trenutkih zgodovine pa žal tudi izključevali. Želimo pokazati, da je bilo naše mesto enako multikulturno kot večina pomembnih srednje-evropskih mest in da si delamo veliko škodo, ker to pozabljamo ali celo namerno zanikamo.
Veronika Haring
»Ti si pa Nemka, imaš nemški priimek«. S tem jo je stigmatiziral pred celim razredom. Plaha drobna deklica Veronika Haring, ki je prišla v šolo v Maribor iz Jakobskega Dola, je skorajda zlezla pod klop od sramu. In do takrat ničesar ni vedela o svojih koreninah. Doma ni nihče govoril nemško (po vojni je bil nemški jezik v Sloveniji prepovedan!). Že res, da so imeli veliko sorodnikov onstran meje, a tega, da je njen oče po rodu Nemec, Veronika ni vedela. Ko so prihajali strici in tete na obisk iz Avstrije, so se pogovarjali slovensko. Od takrat naprej, ko je bila opozorjena na svoje korenine, je morala Veronika vedno več znati od ostalih učencev v razredu. A ni ji bilo težko in vsa leta je bila odličnjakinja.
»Z nemščino kot tujim jezikom sem se srečala šele na trgovski šoli. Po končani šoli, ki je vključevala vajeništvo pri podjetju Zarja, zame ni bilo službe. Prijavila sem se na Zavod za zaposlovanje, kjer so mi ponudili delo v Gradcu v Avstriji. Zaposlila sem se kot prodajalka v trgovini z otroškimi igračami in vozički Koch in se naučila nemškega jezika. V dveh letih in pol, kolikor sem bila tam zaposlena, je bilo mnogo mojih kupcev prav iz Maribora. Naključje je hotelo, da je bil med mojimi strankami tudi znani mariborski baletni plesalec Viktor Verdnik. Iz zdravstvenih razlogov je baletno kariero zamenjal za knjigarnarsko. Za inozemski oddelek Mladinske knjige je potreboval nekoga, ki dobro obvlada nemški jezik. In bila sem kot nalašč primerna za to delovno mesto. Tako sem se zapisala knjigarni in knjigam,« se svojih poklicnih začetkov spominja Veronika.
Verjetno med intelektualci ni Mariborčana, ki ne bi kdaj pobrskal po policah s tujo literaturo in jo vprašal za kak nasvet. Ob delu se je izobraževala na srednji ekonomsko komercialni šoli, ki jo je uspešno končala. Kasneje je postala poslovodja knjigarne. Na tem delovnem mestu je bila vse do upokojitve. Delo s knjigami in z ljubitelji knjig ji je bilo pisano na kožo. Udeleževala se je številnih knjižnih sejmov doma in v tujini, kar se je pozitivno odražalo na bogati ponudbi knjigarne. Iz Frankfurta je prinašala številne novosti v Maribor, zato ji strank ni nikoli primanjkovalo. Sama pravi: »Bila sem knjigarnarka z dušo in telesom.«
Jan Schaller
vodja projektov
Rojen v Mariboru, diplomiral na 1. stopnji VEKŠ, 1974, absolvent 2. stopnje. Prva zaposlitev kot novinar pri dnevnem časopisu VEČER, potem devet let urednik tovarniškega glasila v montažnem podjetju EM Hidromontaža (3500 zaposlenih), sledila zaposlitev v Jeklotehni Maribor (3200 zaposlenih) kot vodja ekonomske propagande. Odhod v Nemčijo, nekaj let dela v Starnbergu pri Münchenu.
Po osamosvojitvi Slovenije lastno podjetje INTERSTAN d.o.o., projektno vodenje press, PR in oglaševanje- kot napr. sejmi STEP v Mariboru, Hoeka Inkasso, GFW Salzburg, Praoko.
Po dokončni upokojitvi sem se posvetil raziskovanju korenin svojih prednikov in aktivno pomagam pri delovanju in organizaciji v društvu.
Aleš Marčič je šolanje solopetja pričel na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor pri prof. Jolandi Korat. V tem času je na državnem tekmovanju mladih glasbenikov RS dvakrat osvojil 1. nagrado (1996, 1998) in kot prvonagrajenec nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije. Študij petja je kot štipendist Ministrstva Republike Slovenije za kulturo nadaljeval na Univerzi za glasbo v Grazu, kjer je leta 2003 diplomiral z odliko, dve leti kasneje pa tam končal magistrski študij. Dodatno se je izpopolnjeval pri mojstrih, kot so Walter Berry, Marjana Lipovšek, Alfred Burgstaller, Kurt Widmmer. Junija 1999 je za glasbene dosežke prejel Priznanje dr. Romana Klasinca.
Leta 2000 je na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru uspešno zaključil univerzitetni študij elektrotehnike.
Kot operni pevec se je predstavil v vlogah: Mars (F. Gassmann: Il trionfo d΄Amore, Dressden, 2000), Antonio (Mozart: Figarova svatba, Leoben, 2001), Masetto (Mozart: Don Giovanni, Graz, 2002), Colas (Mozart: Bastien in Bastiena, Maribor, 2004), Kapitan Slavko (G. Strniša: Mnemosyne, Ljubljana, 2006), policaj (G. Strniša, žepna opera Novi čevlji, Maribor 2008), Opera ni (z)operna (G. Strniša, Ljubljana, 2009).
Z vrsto nastopov, koncertov ter recitalov se je kot koncertni pevec predstavil tako v Sloveniji, kot tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem v ZDA in Kanadi.
Kot poustvarjalec je deloval v več komornih zasedbah, med njimi All Capone Štrajh trio, (Ljubljana), Vokalna skupina Liguster (Slivnica, tudi umetniški vodja), Schnittpunktvokal (Celovec), trenutno aktivno v Mater Misericordiae (Maribor, tudi umetniški vodja).
Kot zborovski korepetitir in učitelj vokalne tehnike je sodeloval v več uveljavljenih slovenskih pevskih zborih (Carmina Slovenica, Akademski pevski zbor Maribor, Komorni zbor Orfej Ljutomer…), izvedel je več pevskih poletnih šol in delavnic.
Aleš Marčič
Zborovodja- KZ Hugo Wolf
Leta 2010 je soustanovil Komorni zbor Hugo Wolf, katerega vodi še danes. Zbor z izrazitim medkulturnim poslanstvom se je uspešno predstavil na več domačih in mednarodnih tekmovanjih (Garda, Italija, 2011- zlata plaketa; Cork, Irska, 2015 – 5. mesto; Ohrid, Makedonija, 2016 – I. nagrada ter priznanje za najboljšo izvedbo romantičnega samospeva, Tuzla, Bosna in Hercegovina, zmagovalci Gran Prixa »Zlata lira«, Miltenberg, Nemčija, 2018, 2. mesto v umetnem in 3. mesto v ljudskem programu, Genk (Maasmechelen) Belgija, 2019 – 4. mesto).
Za koncert svetovno uveljavljenega tenorista Andrea Bocellija je v Ljubljani, Slovenija, 2016 pripravil 70-članski pevski zbor, sestavljen iz pevcev komornih zborov Hugo Wolf in Orfej ter solopevcev Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška.
Leta 2018 je ustanovil Mariborski koncertni zbor, s katerim sodeluje v koncertnih produkcijah priznanih koncertnih odrov in ustanov (Stefaniensaal Graz, Musikverein Wien, SNG Maribor) z izvedbami C. Orff: Carmina burana, L. v. Beethoven: 9. simfonija, G. Verdi: Requiem, F. Schmidt: Knjiga s sedmimi pečati (slovenska praizvedba), 2020 pa ponovno z Andreem Bocellijem, Stožice, Ljubljana.
Leta 2008 je v okviru Zavoda Antona Martina Slomška idejno zasnoval Glasbeno in baletno šolo Antona Martina Slomška, kjer je kot ravnatelj in učitelj solo petja zaposlen še danes. S svojimi učenci je na domačih in mednarodnih tekmovanjih (Avstrija, Srbija, Črna Gora) dosegal najvišja priznanja.
Je večkratni žirant pevskih tekmovanj.
Z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo sodeluje kot vodja študijske skupine za petje (od 2007) ter predavatelj (od 2004).
Kot strokovni sodelavec glasbenega področja je sodeloval je pri izdelavi Lokalnega programa kulture 2015-2020 za mesto Maribor.
Od 2016 je direktor mednarodnega glasbenega tekmovanja IMMCC Maribor, ki koprodukcijsko sodeluje z orkestrom Opere in baleta SNG Maribor.
Od 2017 je podpredsednik Društva slovenskih pevskih pedagogov.
DEJAVNOST DRUŠTVA
Leto 2023 je zopet bilo zelo razgibano, z veliko odmevnih in uspešnih koncertov, prireditev, kulturne izmenjave , srečanj s politiki, prizadevanj za enakost nemške narodne skupnosti z ostalimi narodnostnimi skupnosti v Sloveniji in še veliko drugega.
Januar 2023 – po dogodkov in koncertih polnem decembru smo takoj v začetku meseca ponovno začeli s tečaji nemškega jezika, za otroke v obliki jezikovnih delavnic, za odrasle pa v obliki konverzacije in spoznavanju slovnice. Sestali so se ožji člani društva in se posvetovali o delu, načrtih in projektih v letu 2023. Z zborovodjem našega Komornega zbora Hugo Wolf smo sestavili program in načrt koncertov in nastopov v tem letu. Komorni zbor pa je pričel z rednimi tedenskimi vajami in pripravami za prihajajoče nastope.
Februar 2023 – ob prijetnem druženju se letos uči in neguje nemški jezik kar veliko število naših članov. Pridružili so se nam tudi novi. Prav tako se v obliki jezikovnih delavnic nadaljujejo tečaji nemškega jezika za obe otroški skupini. Komorni zbor pa pridno vadi za dva koncerta, ki bosta v aprilu. Iz tiskarne smo prejeli naš vsakoletni zbornik »Vezi med ljudmi-Zwischenmenschliche Bindungen 2022«, ki je že 21. po vrsti, na kar smo zelo ponosni in veseli. Razdelili ga bomo našim članom in razposlali prijateljem in zainteresiranim doma in v tujini.
Marec 2023 – Nadaljujejo se tečaji nemškega jezika za odrasle in otroško skupino ter vaje komornega zbora. Z vajami so pričeli tudi solisti društvenega Vokalnega ateljeja Robert Stolz, saj jih čaka samostojni koncert v začetku maja v Radljah ob Dravi. Publiki bodo predstavili popularne in priljubljene skladbe iz operet, oper in muzikalov iz različnih glasbenih obdobij. Atelje deluje pod umetniškim vodstvom priznanega zborovodje Aleša Marčiča.
April 2023 – Člani Kluba starodobnikov iz Lipnice so v letu 2021 s predsednikom Heimo Aldrianom obiskali Maribor, mesto ob Dravi in tudi kulturno društvo nemško govorečih žena “Mostovi”. Ko je predsednica društva Veronika Haring predstavila komorni zbor Hugo Wolf, se je takrat v Mariboru porodila ideja, komorni zbor Hugo Wolf mora nastopiti v dvorani Huga Wolfa v kulturnem centru v štajerski Lipnici. Tako skupni koncert – En večer, trije zbori pod geslom “In Vino Veritas” v kulturnem centru v avstrijski Lipnici/Leibnitz ni bil 1. aprilska šala. Polna kulturna dvorana Huga Wolfa je dokaz, da mnogi Štajerci še vedno radi poslušajo stare glasbene mojstre, dolgi aplavzi pa so potrdili, kako priljubljene so še vedno stare melodije, nekatere stare tudi 90 let. Na nepozabnem zborovskem koncertu “In Vino Veritas” v avstrijski Lipnici/Leibnitz so nastopili trije zbori. Domači zbor iz Lipnice LGV 1846 STIMMIG pod vodstvom Aiste Krivickaite,in obe skupini našega društva Komorni zbor Hugo Wof in Vokalni atelje Robert Stolz, oba pod vodstvom zborovodje Aleša Marčiča.
Prav posebno doživetje pa je bil koncert 13. aprila v Frančiškanski cerkvi v Mariboru, domačinom bolj znano kot »rdeča cerkev« imenovana po rdeči opeki. Na prostoru, kjer običajno mašuje duhovnik, so se nam tokratna na dvojnem, pravzaprav trojnem koncertu predstavili glasbeniki iz Oberhachinga (pri Münchnu), najprej komorni zbor, potem še komorni orkester, vsak samostojno, nastopili pa so tudi skupno orkester in zbor. Tretji del koncerta pa je prispeval komorni zbor Hugo Wolf. Navdušenje številne publike je bilo veliko, aplavz odmeven, pohval veliko, naše društvo pa zadovoljno.
Za še eno posebno doživetje pa je prispevala prireditev v prostorih društva »Svetovni dan knjige«. Ker se naše društvo ukvarja s spodbujanjem kulturnih vezi med nemško manjšino v državah EU, smo k branju v soboto, 22. aprila, popoldne povabili tri priznane nemško govoreče avtorje iz Madžarske. V prvem delu literarnega večera so svoja besedila z branjem predstavili avtorji, ki s svojimi literarnimi deli v prozi ali poeziji vsako leto sodelujejo v našem dvojezičnem letopisu VEZI MED LJUDMI – ZWISCHENMENSCHLICHE BINDUNGEN. V drugem delu literarnega večera so se predstavili naše gostje iz Madžarske, trije priznani pisatelji iz nemške manjšine na Madžarskem, Nelu Bradean-Ebinger iz Budimpešte ter Christina Arnold in Josef Michaelis iz Fünfkirchen/Pecs, ki so svoja besedila brali v nemškem jeziku.
Na nekajdnevno potepanje po Hrvaški smo se pridružili avstrijskemu društvu Črni Križ/Schwarzes Kreuz, ki skrbi za vojaška pokopališča. Šli smo po sledeh nekdanje vojne mornarice Avstro-Ogrske monarhije in obiskali in ogledali Pulo, kjer je bil sedež mornarice.
Maj 2023 – Vokalni atelje Robert Stolz, ki deluje v okviru društva nemško govorečih žena »Mostovi«, se je s samostojnim koncertom »Zwei Herzen im Dreivierteltakt« v Radljah ob Dravi predstavil publiki s programom popularnih in priljubljenih skladb iz operet, oper in muzikalov iz različnih glasbenih obdobij. S tem nadaljuje serijo koncertov ob 90. letnici prve uprizoritve Stolzove operete. Nastopajoči so se predstavili kot solopevci, v duetih ali vsi pevci skupaj, glede na izbrane melodije in poželi pri publiki navdušenje in pohvale. Nagradili so jih z dolgotrajnim ploskanjem.
Tečaji nemškega jezika za odrasle in otroke so se nemoteno nadaljevali, prav tako redne vaje komornega zbora.
Junij 2023 – v začetku meseca so se odvijali že tradicionalni dnevi »Srečanje Štajercev treh dežel«,
Štajercev iz Zvezne dežele Štajerske/Avstrija, Štajercev in Spodnje Štajerske/Slovenija in Štajercev iz Banatskega hribovja v Romuniji. Ko smo planirali potovanje na 26. srečanje Štajercev v Rešicah, smo si dejali, to je dolga pot v Romunijo, združimo več dogodkov skupaj. Naše štiridnevno potovanje v Romunijo je bilo tako sestavljeno iz treh prireditev:
– Temišvar, Evropska prestolnica kulture, obisk prireditve »Heimattage im Dorfmuseum« in ogled Temišwarja, letošnje Evropske prestolnice kulture.
– naše srečanje Štajercev v Rešicah in predstavitev zadnjega zbornika našega društva »Vezi med ljudmi/Zwischenmenschliche Bindungen« z literarnim branjem tekstov v nemškem kulturnem domu.
– praznovanje 250. letnice kraja Steierdorf s nastopi folklornih skupin in godb na pihala iz več krajev kjer živijo pripadniki nemške narodne skupnosti v Banatskem hribovju v Romuniji.
Potovanja v Romunijo se je udeležilo 12 naših članov. Predvsem pa je bilo v ospredju druženje med tremi vrstami Štajercev in negovanje prijateljskih vezi.
Zaključili so se vsi tečaji nemškega jezika za odrasle in otroke ter tedenske vaje komornega zbora.
Julij – ja čas za dopustovanje in potovanja. Nekateri člani smo se udeležili enodnevnega izleta z društvom Deutschuntersteirer iz Gradca v predele naše ožje domovine Spodnje Štajerske.
Najprej smo si na novem mariborskem pokopališču Dobrava ogledali spomenik in položili venec, kjer so pod njim v kostnici pokopani vojaki, ki so bili leta 1945 izvensodno ubiti v bližnjem gozdu na Teznem. Maja 1945 so namreč oborožene jugoslovanske enote v Teznem pri Mariboru pobile od 15.000 do 20.000 pripadnikov oboroženih enot Neodvisne hrvaške države (NDH) ter civilne begunce, večinoma hrvaškega rodu, ki so jih zajeli, ko so se poskušali umakniti v Avstrijo.
Pot smo nadaljevali do Velenja kjer nas je v vili Herberstein čakal zajtrk. Za tem smo si ogledali Velenje in Šoštanj ter prisluhnili vodiču Janu Schallerju, ki je opisal zgodovino teh krajev. Pot nas je nato vodila na koncu izleta še v Slovenske Konjice, kjer smo si ogledal cerkev Sv. Jurija. Prijazni župnik Jože Vogrin nam je predstavili zgodovino župnije in nam poleg cerkve razkazal še zanimivo stavbo v kateri ima župnija sedež.
Avgust – med tem, ko je večina naših članov še uživala lepe poletne dneve, ja naš Komorni zbor Hugo Wolf že pričel z rednimi vajami, saj ga čaka v jesenskem času več koncertov. Konec avgusta pa so imeli oboji – komorni zbor in vokalni atelje – intenzivne vaje in priprave (seminar) v Fiesi.
September – Komorni zbor Hugo Wolf nadaljuje z vajami in pripravami na koncerte, člani smo pričeli z druženjem in tečaji nemškega jezika. Pridružili so se nam novi člani in oblikovali smo novo skupino, ki se ukvarja z likovnim izražanjem in se ob tem uči nemškega jezika.
Oktober – Na prvo nedeljo v oktobru smo se udeležili spominske maše na Teharjih. Precej neprijetno je, če moraš na spominsko slovesnost na osrednje smetišče Celja v Bukovžlak, kjer je zbirni center smeti, odpadkov. No ampak tam, med smetmi, je tudi spominski park Teharje, ki je postavljen s spomin na žrtve medvojnega in povojnega komunističnega nasilja, kjer so v Teharjah, na smetišču pobijali komunisti nedolžne, nič krive ljudi, ki pač niso hoteli imeti na svoji zemlji komunizma in so jih zato zmagovalci vojne po končani vojni dobesedno brez sodne obravnave iztrebili. Kraj spomina, ki ga ne morejo prekriti niti strupeni odpadki cinkarne. Danes spominski park Teharje, ki je lepo urejen kot pravi park, zeleni gaj, na sredi krasi spomenik, kostnica pobitim in ob tem spomeniku je vsako leto slovesnost, sveta maša v spomin na ubite nedolžne žrtve. Srečanje na tem nesrečnem kraju je bilo letos že 33 po vrsti.
7. oktobra pa smo se spomnili kruto preminulih prebivalcev Apaške doline in se pridružili članom društva Deutschuntersteirer, ki vsako leto obiščejo pokopališče Murakeresztur na Madžarskem, kjer je pokopanih vseh 77 od lakote in mraza umrlih na bližnjih železniških tirih januarja 1946. Svojci umrlih so uredili spomenik, ki je simbolno namenjen tudi vsem ostalim, ki so umrli na dolgi poti, ki se je začela tiste nedelje 13. januarja 1946, ko so komunisti iz domov na Apaškem polju izgnali vse nemško govoreče domačine. Po sv. Maši smo položili venec, prižgali svečke in se poklonili spominu na nesrečnike, ki so umrli kot žrtve komunističnega nasilja.
November 2023 – Prvi koncert v tem mesecu v Dolenjskih Toplicah, kjer smo skupaj s Kočevarji staroselci izvedli koncert z naslovov »Pojemo s Kočevarji«. Predstavile so se skupine, ki delujejo pod okriljem Društva Kočevarjev staroselcev in naš Komorni zbor Hugo Wolf s solisti. V popolnoma zasedeni dvorani Kulturnega doma Dolenjske Toplice nas je pozdravila avstrijska veleposlanica v Ljubljani gospa Elisabeth Ellison Kramer in druge častni gostje. Obiskovalci so bili navdušeni, mi pa si želimo, da bi se sodelovanje med društvi nemške narodne skupnosti v Sloveniji uspešno nadaljevalo.
Po dolgih pripravah in intenzivnih vajah je naš Komorni zbor Hugo Wolf s solisti Vokalnega ateljeja Robert Stolz v Viteški dvorani mariborskega gradu izvedel koncert pod imenom »Wolfovi mostovi«. Pred polno dvorano obiskovalcev, ki cenijo dobro zborovko petje, je med drugimi skladbami izvedel še krstno izvedbo skladbe skladatelja Ambroža Čopi-ja, na besedilo Vladimira Čerkezi-ja (ob stoletnici rojstva) »Ne ruši vseh mostov«. Dolg aplavz publike, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano in številne pohvale so bile zaslužena nagrada pevcem.
December – dogodki so se vrstili skozi ves mesec. V začetku meseca smo v društvenih prostorih pripravili in odprli razstavo likovnih del naših članov, ki v društvu obiskujejo tečaj risanja in slikanja pod mentorstvom profesorice Majde Grajfoner. Nadaljevali smo s koncertom božičnih pesmi v Križevniški cerkvi v Ljubljani, kjer sta društvi Kočevarjev staroselcev in Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi pod pokroviteljstvo veleposlanice Republike Avstrije v Ljubljani, pred številno publiko izvedli pester spored adventnih in božičnih pesmi v kočevarščini, slovenščini in nemškem jeziku. Za konec pa skupaj s publiko zapeli »Sveta noč…« v slovenskem in nemškem jeziku. Sledil je koncert našega Komornega zbora Hugo Wolf v Karlovi cerkvi na Dunaju, kamor nas je povabil Slovenski kulturni center (SKICA) slovenskega veleposlaništva na Dunaju. V mogočni Karlovi cerkvi, polni obiskovalcev, so zvenele adventno-božične pesmi v več jezikih in popestrile predbožično vzdušje na Dunaju. Za konec leta pa je sledil že tradicionalni božični koncert v Mariboru. Tokrat je Komorni zbor Hugo Wolf pred polno dvorano Minoritske cerkve ob spremljavi orgel, klavirja in kitare navdušenim obiskovalcem pričaral pravo predbožično vzdušje s številnimi domačimi in internacionalnimi pesmimi in bil nagrajen z bučnim ploskanjem in pohvalami ter dobrimi željami, da zbor svoje poslanstvo uspešno nadaljuje tudi v novem letu.
V društvu smo tako zaključili vse naše načrtovane projekte v upanju, da nam bo to uspelo tudi v prihodnje.
KOMORNI ZBOR „Hugo Wolf“
Komorni zbor Hugo Wolf smo ustanovili v marcu 2010 ob 150. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa. Zbor deluje pod okriljem Društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora, organizacije, ki vzpostavlja harmonijo med slovensko in nemško kulturo na Štajerskem.
V zboru prepeva 25 pevk in pevcev pod vodstvom pevskega pedagoga, baritona Aleša Marčiča. Glavni cilj delovanja zbora je povezovanje med kulturami skozi glasbo, kar predstavlja vodilo pri izboru literature in sestavi koncertnih programov. Zbor posveča posebno pozornost obujanju spomina na pozabljene skladatelje in glasbenike, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z Mariborom.
Zraven Wolfa so obudili glasbo Eduarda Lannoya, Roberta Stolza, Rudolfa Wagnerja, glasbene družine Schönherr, Valentina Lechnerja, Emila Hochreiterja in Elfie Mayerhofer.
Zbor se je udeležil številnih domačih in tujih zborovskih tekmovanj, na katerih je dosegal odlične rezultate (Garda/Italija 2011, Cork/Irska 2015, Maribor/ Slovenija 2016, Orhid/Makedonija 2016, Tuzla/ Bosna in Hercegovina 2017, Miltenberg/Nemčija 2018, Genk/Belgija 2019). Konec leta 2012 je zbor posnel svoj prvi CD z naslovom Einkehr/Vrnitev, leta 2016 pa je bil izbran za spremljevalni zbor Andrea Bocellija na koncertu v Ljubljani, na kar so pevci še posebej ponosni.
Več o zboru na internetni strani zbora www.hugo-wolf.com
Tečaji nemškega jezika na KD Mostovi
Ob ponedeljkih potekajo v prostorih Kulturnega društva Mostovi tečaji nemškega jezika.
Dopoldan se družijo med seboj odrasli, ki se na tečaju srečujejo z aktualnimi temami. O njih beremo, se pogovarjamo, razvijamo diskusijo in usvajamo slovnico. Na vsakem srečanju aktivno vključujemo vse udeležence. Nekateri so jezika že zelo vešči, drugi pa so začetniki. Srečanje poteka v sproščenem vzdušju.
Popoldan pa so na vrsti otroci. Tudi ti se srečujejo z različnimi temami, ki so primerne njihovi starosti. Tudi tukaj imamo otroke, ki so jezika bolj vešči, eni manj. Nekateri so, kar se jezika tiče, zelo »trdi« in se težko izražajo. Pomembno je, da se trudijo in da k uram hodijo z veseljem.
Tako pri odraslih, kot tudi pri otrocih sodelujemo pri različnih projektih, ki jih razpisujejo različne organizacije in inštituti iz nemško govorečega območja.
Deutschkurse beim Kulturverein Brücken
Jeden Montag finden in den Räumlichkeiten des Kulturvereins Brücken Deutschkurse statt.
Am Vormittag knüpfen die Erwachsenen Kontakte untereinander und lernen im Kurs aktuelle Themen kennen. Wir lesen darüber, reden darüber, wir entwickeln eine Diskussion und lernen die Grammatik kennen. Wir binden alle Teilnehmer aktiv in jedes Treffen ein. Einige beherrschen die Sprache bereits sehr gut, andere sind Anfänger. Das Treffen findet in entspannter Atmosphäre statt.
Am Nachmittag sind die Kinder an der Reihe. Sie setzen sich mit unterschiedlichen Themen auseinander, die ihrem Alter entsprechen. Auch hier haben wir Kinder, die die Sprache besser beherrschen, einige weniger. Manche sind in der Sprache sehr „steif“ und haben Schwierigkeiten, sich auszudrücken. Es ist wichtig, dass sie hart arbeiten und mit Freude zum Unterricht kommen.
Sowohl mit Erwachsenen als auch mit Kindern beteiligen wir uns an verschiedenen Projekten, die von verschiedenen Organisationen und Instituten aus dem deutschsprachigen Raum ausgeschrieben werden.
